NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

Vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah

Vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah

Deli

50 milijonov evropskih gospodinjstev živi v energijski revščini[1] – številna med njimi pozimi ne zmorejo ogrevati svojih domov.

Po podatkih letošnje raziskave Healthy Homes Barometer (Barometer zdravih domov), ki jo je izvedla skupina VELUX, vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah. 21 % Slovencev pravi, da živijo v vlažnih in plesnivih domovih, medtem ko si 8 % prebivalcev z nižjimi dohodki ne more privoščiti ustreznega ogrevanja. Da bi rešili s tem povezane naraščajoče zdravstvene težave med stanovalci, zlasti otroci, je treba domove z omenjenimi težavami trajnostno obnoviti.

Najnovejša raziskava Healthy Homes Barometer 2022 izpostavlja slabo stanje evropskih nepremičnin in nujnost trajnostne obnove – za zdravje, dobro počutje in zmanjševanje vpliva na podnebje. Prav zdaj, ko se Slovenija izvija iz primeža pandemije, je potreba po dostojnih, dostopnih in zdravih stanovanjskih objektih še toliko večja. Trenutno je približno vsak tretji prebivalec izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza[2].

Najnovejša raziskava Healthy Homes Barometer 2022 izpostavlja slabo stanje evropskih nepremičnin in nujnost trajnostne obnove – za zdravje, dobro počutje in zmanjševanje vpliva na podnebje.

Od tega 21 % Slovencev živi v stanovanjih s strehami, ki prepuščajo vodo, v stenah, tleh in temeljih se nabira vlaga, okenski okvirji pa so ponekod že nagniti. Kar 15 % ljudi je izpostavljenih hrupu, ki ga povzročajo sosedi ali se sliši z ulice, medtem ko 8 % ljudi z nizkimi dohodki ne more ustrezno ogrevati svojega doma. 4 % ljudi ugotavlja, da imajo v stanovanju premalo dnevne svetlobe, pretemen dom  pa kar hitro lahko vodi v depresijo in težave s spanjem. 

Skrb vzbujajoč vpliv na zdravje ljudi 

Raziskava Healthy Homes Barometer 2022 razkriva, da se 50 milijonov Evropejcev vsakič, ko se zbudijo na hladen dan, sooča z dilemo – jesti ali ogrevati. Živijo torej v energijski revščini[3], ob trenutni rasti cen energije pa lahko pričakujemo, da se bo ta skupina še povečevala. Posledice energetske revščine pa so pogubne za zdravje, saj dvakrat več ljudi, ki živi v hladnih domovih, poroča o slabšem zdravstvenem stanju. Izjemo skrb vzbujajoč podatek je tudi, da imajo ljudje, ki živijo v vlažnem domu ali domu s plesnijo, 40 % večjo verjetnost za razvoj dihalnih bolezni, največkrat astme. 

78 % ljudi se ne zaveda onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih 

Večina ljudi se zaveda onesnaženosti zunanjega zraka, ko govorimo o onesnaženosti zraka v zaprtih notranjih prostorih, pa je zavedanje izjemno nizko. Kar 78 % ljudi se namreč ne zaveda, da je zrak v zaprtih prostorih celo bolj onesnažen kot zunaj. In ta ima poleg vpliva na zdravje tudi vpliv na dobro počutje in zadovoljstvo. Pri ljudeh, ki živijo ali delajo v prostorih z vsemi štirimi dejavniki tveganja, obstaja štirikrat večja verjetnost, da bodo poročali o slabem zdravju in nezadovoljstvu. Raziskave prav tako kažejo, da ima pomanjkljivo ogrevanje skoraj dvakrat večji vpliv na zaznano počutje in zadovoljstvo z življenjem kot ločenost od partnerja. 

Kar 78 % ljudi se namreč ne zaveda, da je zrak v zaprtih prostorih celo bolj onesnažen kot zunaj. In ta ima poleg vpliva na zdravje tudi vpliv na dobro počutje in zadovoljstvo.

Rešitve – prezračevanje ter spodbujanje naložb v trajnostne in zdrave zgradbe

Naravno prezračevanje z odpiranjem oken je še vedno najbolj preprosta in stroškovno učinkovita rešitev. Tako namreč osvežimo zrak, razredčimo vse patogene in zmanjšamo tveganja kontaminacije z virusi. Poleg naravnega prezračevanja so pri ustvarjanju konstantne stopnje pretoka higienskega zraka učinkoviti tudi sistemi mehanskega prezračevanja, kot so grelne in prezračevalne enote ter klimatske naprave. 

Ker so podnebni ukrepi vse bolj nujni, je prenova stavb zdaj trdno zasidrana v političnem programu s pobudami, kot so Renovation Wave (Val prenove), zakonodajni sveženj Fit for 55 (Pripravljeni na 55) in uvedba nacionalnih načrtov za obnovo in odpornost. Ta sredstva ustvarjajo priložnost za vlaganje v stavbe in izkoristek številnih prednosti, saj vlaganje zelo izboljšuje življenjske pogoje in zmanjšuje podnebne vplive. Zdrave zgradbe igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju neenakosti in bolezni. Z zmanjševanjem izpostavljenosti vlagi in plesni ter odpravljanjem pomanjkanja svetlobe v stanovanjih bi lahko izboljšali energetsko učinkovitost in okoljski odtis. Do leta 2050 bi to lahko pomenilo 1,07 milijarde evrov kumulativne gospodarske koristi. 

Ker so podnebni ukrepi vse bolj nujni, je prenova stavb zdaj trdno zasidrana v političnem programu s pobudami, kot so Renovation Wave (Val prenove), zakonodajni sveženj Fit for 55 (Pripravljeni na 55) in uvedba nacionalnih načrtov za obnovo in odpornost.

[1] Izjava za javnost FEANTSA z dne 16. julija 2021
[2] Podatki iz ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC) iz 2019
[3] Izjava za javnost organizacije FEANTSA z dne 16. julija 2021

Oznake:

Morda vam bo prav tako všeč