Toplina severa: danski hotel z idejami za prijetnejši dom

Prenova obmorskega hotela CORI Hornbæk povezuje arhitekturo tridesetih let s toplim lesom, mehkimi tkaninami in premišljeno svetlobo. Navdih ni v hotelskem razkošju, temveč v drobnih odločitvah, zaradi katerih bi se tudi doma z veseljem zadržali nekoliko dlje.
Zaobljena zofa ob visokem oknu. Lesena mizica, na katero odložimo skodelico. Svetilka, ki osvetli kotiček, ne da bi preglasila dnevno svetlobo. Takšni detajli pritegnejo na fotografijah hotela CORI Hornbæk: prostor ni zanimiv samo zaradi posameznih kosov pohištva, ampak zaradi tega, kako so povezani med seboj.

Hotel, ki bo svoja vrata uradno odprl jutri (25. septembra), stoji v obmorskem kraju Hornbæk severno od Københavna, med pristaniščem in peščeno obalo. Za ljubitelje arhitekture in opremljanja pa je zanimiv predvsem kot primer, kako starejši stavbi vrniti življenje, ne da bi pri tem izgubila svoj značaj.

Spet hiša za oddih

Stavbo je leta 1935 zasnoval danski arhitekt Ole Falkentorp. Prvotno je bila obmorski hotel, pozneje pa je služila kot bolnišnica in rehabilitacijski center. S prenovo se vrača k prvotnemu namenu. Arhitekturno preobrazbo podpisuje AART v sodelovanju z NVMBR Architects, notranjo opremo pa londonski studio Afroditi. Pri projektu je pomembno ohranjanje izvornega arhitekturnega izraza in vključevanje obstoječih značilnosti v novo celoto.

Pri domači prenovi je to dobro izhodišče. Star parket, lepo oblikovana vrata ali nenavadno okno niso nujno ovira sodobnemu interierju. Preden jih nadomestimo, je vredno presoditi njihovo stanje in pomisliti, ali prav ti elementi prostoru dajejo nekaj, česar z novo opremo ne bomo mogli poustvariti. Včasih je boljša odločitev obnoviti en značilen detajl kot zamenjati vse, kar kaže svojo starost.

Mirno ne pomeni brezbarvno

CORI ni zgodba o neskončnih odtenkih bež. Svetlejše sobe dopolnjujejo sivkasto zeleni poudarki, leseno pohištvo, temnejše zavese in drobni kontrasti svetil. V skupnem prostoru The Jetty je paleta izrazitejša: temnejše lesene obloge, svetlo oblazinjeno pohištvo in topli, rjasto oranžni poudarki. Umirjenost torej ne izhaja iz odsotnosti barve, temveč iz premišljenih razmerij med njo, materiali in svetlobo.

Za dnevno sobo ali spalnico je to uporabnejše od slepega vztrajanja pri povsem beli opremi. Svetla osnova lahko ostane, ob njej pa izberemo barvo, ki nam je blizu, in jo ponovimo na nekaj mestih: na pregrinjalu, zavesi, sliki ali naslonjaču. Ni treba, da se vse ujema do zadnjega odtenka. Pomembneje je, da posamezni elementi ne tekmujejo za pozornost.

Les, kamen in mehke površine

V sobah se les srečuje s kamnom, tkaninami in oblazinjenimi površinami. Posebej zgovoren je pogled proti kopalnici, kjer izrazito risbo kamnitega pulta uravnoteži lesen podstavek. Drugje bolj zadržano leseno pohištvo dopolnjujejo teksturirane tkanine, preproge in zavese. Prav razlike med površinami dajejo interierju več značaja, kot bi ga lahko ustvarila ena sama »prava« barva.

Tega pristopa doma ni treba prevajati v drag marmor in pohištvo po meri. V prostoru, kjer prevladujejo gladke omare, keramika in steklo, lahko začnemo z mehkejšo zaveso, preprogo ali oblazinjenim stolom. Če je lesa že veliko, pa mu ni nujno dodajati še novih lesenih kosov; morda potrebuje predvsem mirnejše ozadje in nekaj tekstila.

Pri izbiri naj videz ne prehiti uporabnosti. Površina, ki je lepa na fotografiji, mora v domači kuhinji ali kopalnici prenesti tudi vsakdanjo rabo. Prednost naj imajo materiali in obdelave, katerih vzdrževanje nam ustreza, ne le tisti, ki so nas prepričali v razstavnem prostoru.

Svetloba ne prihaja le s stropa

Na fotografijah sob je opazno, da za osvetlitev ne skrbi eno samo svetilo. Ob stropnih so tu luči ob postelji, svetilka pri sedežnem kotičku in diskretna osvetlitev posameznih delov pohištva. Tako ima vsak del prostora svojo vlogo tudi potem, ko dnevne svetlobe ni več.

Doma si lahko pri načrtovanju pomagamo s preprostim vprašanjem: kaj bomo v tem kotičku dejansko počeli? Za branje potrebujemo drugačno svetlobo kot za večerni pogovor, pri pospravljanju pa nam prijetna poltema ne pomaga veliko. Smiselna kombinacija splošne in lokalne osvetlitve je zato boljše izhodišče kot izbira enega izrazitega lestenca, od katerega pričakujemo vse.

Prijetnejšega večera nam ni nujno treba iskati v novi sedežni garnituri. Včasih je najprej vredno prestaviti svetilko bližje naslonjaču in preveriti, kako se ob tem spremeni prostor.

Mehke linije brez pretiravanja

V prostoru The Jetty se zaobljene zofe, manjše mizice in oblazinjeni sedeži povezujejo v manjše skupine. Tudi v sobah najdemo mehkejše robove: pri vzglavjih, mizah in posameznih vgradnih elementih. Ob ravnih linijah sten, oken in omar je takšno pohištvo dobrodošel kontrast.

V domačem dnevnem prostoru zato ni treba zaobliti prav vsega. Če že imamo ravno kuhinjsko linijo, pravokotno mizo in veliko omaro, je lahko dovolj en mehkeje oblikovan naslonjač ali manjša okrogla mizica. Pri tem ostaja pomembnejša razporeditev kot oblika: okoli pohištva moramo še vedno udobno hoditi, sedeti in odpirati omare.

Najlepši kotiček je lahko ob oknu

Eden najbolj posnemanja vrednih prizorov v hotelu je tudi eden najpreprostejših: majhna zofa, lesena miza in svetilka ob visokem oknu. Razgled ni samo ozadje sobe, ampak je ob njem urejen prostor za sedenje. Hotel svojo obalno lego tako približa tudi povsem vsakdanjemu opravilu, kot je jutranja kava.

Za podoben učinek doma ne potrebujemo pogleda na morje. Zadostuje okno proti vrtu, drevesu ali mirnejšemu delu ulice. Namesto da prostor ob njem zapolnimo z naključnimi predmeti, lahko tja postavimo stol in manjšo odlagalno površino. Zavese naj omogočajo zasebnost, ob odprtju pa naj ne zakrivajo po nepotrebnem stekla in pogleda.

Kjer je ob dnevnem prostoru balkon ali terasa, lahko povezavo dodatno poudarimo s sorodnimi barvami in oblikami pohištva. To ne pomeni uporabe istih materialov za vsako ceno: zunanja oprema mora biti primerna za razmere na prostem.

Dom ni hotelska soba

Pri prenašanju hotelskih idej v dom se je dobro ustaviti, še preden začnemo posnemati celoten prizor. Družinsko stanovanje potrebuje prostor za knjige, šolske torbe, perilo in stvari, ki niso vedno pripravljene za fotografiranje. Potrebuje tudi osebne predmete, spomine in nekoliko nepopolnosti.

Iz CORI si zato velja izposoditi predvsem način povezovanja: nekaj premišljeno izbranih materialov, barvno paleto, ki dopušča poudarke, svetlobo tam, kjer jo uporabljamo, in kotičke, v katerih se radi zadržujemo. Red naj temelji na uporabnem shranjevanju, ne na tem, da iz prostora odstranimo vse osebno.

Najboljši rezultat takšnega navdiha ni dom, ki je videti kot hotel na danski obali. Je dom, v katerem obstoječe stvari bolje sodelujejo med seboj — in v katerem se dobro počutimo tudi takrat, ko na mizi ni samo skodelica kave.

Foto: CORI Hornbæk Hotel