HAUSBAU

Arhitektura, ki ji rečemo dom.

Vaš prvi naslov za ideje,
navdih in
boljše bivanje

Preden razstava zapre vrata: kaj se lahko od Bibe Bertok naučimo o pametnem pohištvu

HAUSBAU uredništvo362 ogledov

Foto: MAO

Razstava Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst. je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na ogled še do 8. novembra 2026. V sredo, 4. novembra 2026 ob 17.00, bo potekalo vodstvo po razstavi, ki ga vodi kustosinja Špela Šubic; pridružili se ji bosta tudi Biba Bertok in njena hči Nanja Bertok Dragič. V nedeljo, 8. novembra 2026 ob 11.00, je napovedano še zadnje strokovno vodstvo po razstavi. To ni le lep kulturni izgovor za obisk, ampak tudi presenetljivo uporaben opomnik, da dobro pohištvo za manjše stanovanje ne potrebuje trikov, temveč jasno logiko: modularnost, miren ritem prostora, lahkotnejši videz in shranjevanje, ki ne požre sobe.

Biba Bertok sodi med ključna imena slovenskega industrijskega oblikovanja. MAO jo predstavlja kot pionirko slovenskega sistemskega pohištva. Razstava osvetljuje več kot štirideset pohištvenih programov, namenjenih serijski proizvodnji. Prav v tem je njena aktualnost za današnjega bralca: ni oblikovala za fotografijo ali salon, ampak za resnično bivanje, za vsakdan, za stanovanja, ki morajo v enem kosu združiti red, prilagodljivost in občutek doma.

Zakaj je ta zgodba danes spet tako blizu

MAO ob razstavi poudarja funkcionalnost, obliko, proizvodno-tehnološke zahteve, tipizacijo in standardizacijo, tržno uspešnost ter družbeno uravnotežene bivalne razmere kot vodila njenega dela. Prevedeno v današnji jezik: dobro pohištvo mora biti uporabno, smiselno za izdelavo, dosegljivo širšemu krogu ljudi in prijazno do prostora, ne le do oči.

To je pomembna lekcija prav za manjša stanovanja, kjer se hitro ujamemo v dve skrajnosti. Prva je preveč kosov, ki vsak zase obljubljajo rešitev, skupaj pa ustvarijo zmedo. Druga je kupovanje velikih “statement” kosov, ki v trgovini delujejo elegantno, doma pa zadušijo sobo. Bertokina logika gre v tretjo smer: manj kosov, več nalog; manj vizualnega hrupa, več reda; manj improvizacije, več sistema. To je stara oblikovalska modrost, ki je danes videti skoraj sodobneje kot marsikatera novost.

Prva uporabna ideja: sistemsko pohištvo ni dolgočasno, ampak osvobajajoče

Izraz sistemsko pohištvo se komu sliši suho, v resnici pa pomeni nekaj zelo domačega: pohištvo, sestavljeno iz elementov, ki jih lahko povezujemo, nadgrajujemo ali prilagajamo prostoru. Namesto da vsak kos nastopa kot samostojen otok, deluje kot del premišljene celote. MAO pri Bertok poudarja ravno to sistematično načrtovanje, pri katerem so bili pomembni konstrukcijski principi in tipizacija.

Za potrošnika je to danes uporabno predvsem na tri načine:

  • kupujte po logiki družine izdelkov, ne po logiki posameznega kosa;
  • prednost dajte elementom, ki jih lahko pozneje dopolnite;
  • izberite sistem, ki omogoča enoten videz, a različne funkcije.

V praksi to pomeni, da je v majhnem stanovanju pogosto pametneje izbrati nizko omarico, odprt regal in delovni element iz istega programa kot tri slogovno nepovezane kose. Prostor bo deloval mirneje, čeprav v njem ne bo nič manj stvari.

Druga ideja: shranjevanje naj bo del arhitekture sobe

Ena najbolj podcenjenih lekcij starejšega slovenskega pohištvenega oblikovanja je, da shranjevanje ni “dodatek”, ampak hrbtenica prostora. Če omare, police in predali niso rešeni na začetku, jih stanovanje kasneje rešuje z naključnimi škatlami, dodatnimi regali in obešalniki, ki se selijo iz kota v kot. Bertok je delala v podjetjih Alples in Slovenijales ter razvijala programe za serijsko proizvodnjo, zato je morala razmišljati prav o vsakdanjih navadah uporabnikov, ne le o videzu.

Uporaben nauk za današnjo prenovo: pred nakupom kavča ali jedilne mize najprej seštejte, kaj mora prostor skriti. Čevlje? Sezonska oblačila? igrače? sesalnik? dokumente? Če teh tokov ne poznate, boste kupovali po občutku. Če jih poznate, boste lažje izbrali pohištvo z resnično funkcijo.

Mini kontrolni seznam za manjše stanovanje

  • Ali ima vsakodnevna navlaka svoj zaprt prostor?
  • Ali so najbolj obremenjeni predmeti dosegljivi brez sklanjanja in prestavljanja?
  • Ali odprte police kažejo le tisto, kar prostoru koristi?
  • Ali lahko vsaj en element v sobi v prihodnje zamenja funkcijo?

Tretja ideja: pohištvo naj ne deluje težko

V člankih o zgodovinskem oblikovanju se pogosto preveč govori o ikonah in premalo o občutku prostora. Pri Bertok je dragoceno prav to, da so njene rešitve pogosto iskale ravnotežje med uporabnostjo in lahkotnostjo. MAO ob njenem delu omenja premišljeno rabo materialov in značilne kombinacije lesa, tekstila in barve. Dnevnik pa v poročilu o razstavi opozori tudi na njeno drznost pri barvah ter na poudarek, da človek ne sme biti ujetnik pohištva.

Za sodoben dom je to zelo konkretno: tudi kadar potrebujete veliko shranjevanja, izbirajte kose, ki imajo nekaj “zraka”. To so lahko dvignjene nogice, tanjši robovi, ritmično členjene fronte, manj masivni zgornji elementi ali kombinacija zaprtih in odprtih delov. Težava majhnih stanovanj ni vedno v pomanjkanju kvadratov, ampak v vtisu zasičenosti.

Preprost preizkus: stopite na vhod sobe in jo poglejte tri sekunde. Če najprej opazite volumen pohištva, je verjetno pretežko. Če najprej opazite svetlobo, prehod in red, je razmerje bliže pravemu.

Četrta ideja: modularnost je boljša naložba kot “večnamenskost” na silo

Današnji trg je poln kosov, ki obljubljajo vse: kavč, postelja, predalnik, klop in pisarna hkrati. Včasih to deluje, pogosto pa dobimo kompromis, ki ni zares dober v nobeni vlogi. Bertokina dediščina je bolj disciplinirana. Sistem najprej dobro reši osnovno nalogo, nato pa omogoči dopolnjevanje, rast ali drugačno postavitev. To je bliže resničnemu življenju, kjer se potrebe spreminjajo postopoma.

Če danes opremljate majhno stanovanje, je zato pametno vprašanje: kaj lahko ta kos postane čez pet let? Regal naj morda danes služi knjigam, jutri igračam in pojutrišnjem delovnemu kotičku. Otroška soba naj dopušča prehod iz predšolskega v šolsko obdobje. Prav pri otroški posteljici Nataša MAO izpostavlja, da je bila nagrajena na BIO 6 in BIO 7, hkrati pa jo odlikujeta lahkotnost videza in enostavna razstavljivost, kar lepo kaže, da je znala tudi pri najobčutljivejših uporabnikih združiti uporabnost in jasen oblikovni značaj.

Peta ideja: mirnejši ritem prostora je vreden več kot še ena omara

Ko govorimo o “ritmu prostora”, ne mislimo na nekaj abstraktnega. Gre za to, kako se po sobi ponavljajo linije, višine, barve in razmiki. Dober ritem pomiri pogled, zato je tudi manjše stanovanje videti bolj urejeno. Slab ritem pa ustvarijo različne globine omar, preveč kontrastov, prenatrpane police in previsoki kosi ob nizkih stropih.

Tu je Bertok zelo sodobna. Njena dela, vsaj kolikor jih predstavlja MAO, ne stavijo na kričečo odvečnost, temveč na razmerje med funkcijo, konstrukcijo in vizualnim redom. Za bralca to pomeni preprosto pravilo: če morate v isti sobi združiti več funkcij, jih povežite z enotnim materialom ali barvnim redom. Ni nujno, da je vse enako; pomembno je, da vse deluje, kot da sodi skupaj.

Šesta ideja: dediščina ni za pod steklo, ampak za boljše odločitve doma

Razstava je del serije Predogled, ki v MAO osvetljuje manj raziskane zgodbe slovenskega oblikovanja in arhitekture. Prav zato je dragocena tudi za širšo javnost: pokaže, da domača oblikovalska dediščina ni le nostalgična kulisa, ampak vir zelo uporabnih meril. Ko se naslednjič odločate med “lepim” in “praktičnim”, je vredno pomisliti, da najboljši kosi običajno niso izbrali ene strani. Izbrali so obe.

Če povzamemo v jezik opremljanja: v majhnem domu so še vedno najbolj uporabne tiste ideje, ki jih je Biba Bertok vzela resno že desetletja nazaj — sistem pred naključjem, shranjevanje pred navlako, lahkotnost pred masivnostjo in dolgoročna prilagodljivost pred hipnim učinkom. Razstava se 8. novembra 2026 zapre; njene lekcije pa bi si veljalo odnesti domov prej kot zadnji katalog.

Slika /

Slike ni bilo mogoče naložiti. Poskusite naslednjo.