HAUSBAU

Arhitektura, ki ji rečemo dom.

Vaš prvi naslov za ideje,
navdih in
boljše bivanje

Hiša ob Hoferbachu: krožna gradnja se začne pri stikih

HAUSBAU uredništvo74 ogledov

Hiša ob Hoferbachu v avstrijskem Alberschwendeju ni zanimiva le zaradi lesa, slame in ilovice. Njena pomembnejša lekcija je način sestavljanja: projektanti so se izogibali neločljivim kompozitom, številne plasti pa povezali tako, da jih bo mogoče pozneje razstaviti. To je krožna gradnja v praksi – vendar tudi opomnik, da »naravno« še ne pomeni samodejno preprosto ali brez omejitev.

Enodružinsko hišo je zasnoval vorarlberški biro Guter-Plan. Stoji ob mirnem toku Hoferbacha v kraju Alberschwende in obsega približno 240 m² bivalne površine; podatkovna zbirka pobude vorarlberger holzbau_kunst navaja 237,7 m² uporabne površine ter dokončanje 20. oktobra 2024. Projekt je bil nominiran za Holzbaupreis 2025, pozneje pa uvrščen med zmagovalce nagrad BIG SEE Architecture Award 2026 v kategoriji stanovanjskih hiš.

Krožnost se začne pri stiku med dvema materialoma

Pri običajni gradnji se lahko materiali, ki bi bili vsak zase uporabni ali reciklabilni, z lepili, penami in večslojnimi kompoziti povežejo v sklop, ki ga je ob prenovi težko razstaviti. Haus am Hoferbach je zasnovan po nasprotnem načelu. Nemški izraz sortenrein v tem primeru pomeni, da so materiali kolikor je mogoče ločeni po vrstah in povezani tako, da jih je mogoče odstraniti brez njihovega uničenja.

To je najbolj jasno pri tlakih, ki so položeni suho in jih je mogoče razstaviti, ter pri notranjih trislojnih lesenih ploščah, ki so privijačene. Stropovi so izvedeni kot masivne lesene plošče ali vidna lesena gredna konstrukcija. Tak pristop ne zagotavlja, da bo vsak element čez desetletja res ponovno uporabljen, bistveno pa poveča možnost popravila, zamenjave in ločevanja materialov.

Pomembna omejitev je vidna že pri temeljih: klet in talna plošča sta iz armiranega betona. Projekt zato ni »hiša brez betona« ali povsem naravna stavba. Vrednost primera je prav v transparentnosti – krožni pristop je mogoče dosledno razvijati nad kletjo, ne da bi zaradi tega zamolčali materialno zahtevnejši spodnji del.

Les, slama in ilovica niso le barvna paleta

Zunanje stene imajo leseno okvirno konstrukcijo z vpihano slamo. Na notranji strani so lesene plošče, stikovanje pa po navedbah projektantov uporablja tesnilno vrvico iz polietilena namesto običajnih folijskih slojev. Osrednja stena iz zbite ilovice ima drugačno nalogo: dodaja toplotno maso in po opisu arhitektov pomaga uravnavati notranje razmere. Smrekove obloge, ilovnati ometi ter masivni bukovi podi in pohištvo nadaljujejo materialno logiko v notranjosti.

To ni recept, ki bi ga bilo varno preslikati brez projektiranja. Pri slami so ključni zaščita pred vlago, požarna zasnova, posedanje polnila in kakovost izvedbe. Pri ilovnati steni je treba preveriti maso, nosilnost podlage, stik z drugimi sklopi ter dejanski vpliv na poletno in zimsko udobje. Tudi zrakotesnost stavbe ni stvar izbire enega »naravnega« izdelka, temveč neprekinjene, preverjene ravnine in natančnih detajlov.

Podobno velja za naravni skrilavec na strehi in lesno-vlakneno izolacijo. Projekt uporablja strešno sestavo brez klasičnega sekundarnega kritja, vendar je to sistemska odločitev, odvisna od naklona, podnebne obremenitve, kritine in izvedbenih podrobnosti. Za slovensko hišo jo mora potrditi projektant glede na lokacijo in veljavne zahteve.

Kopalnica pokaže, kje postane načelo zahtevno

Najbolj nenavadne rešitve so v kopalnici: pršna kad je iz nerjavnega jekla, umivalnika sta iz naravnega kamna, prostostoječo leseno kad pa je izdelal tradicionalni sodar. V predstavitvi projekta je izrecno navedeno tudi izogibanje umetnim hidroizolacijam.

To je zanimiv dokaz, kako daleč je mogoče razviti materialno doslednost, ne pa navodilo za opustitev hidroizolacije v običajni kopalnici. Mokri prostor mora biti zasnovan kot celota, z nadzorovanimi stiki, odvodi, prezračevanjem in možnostjo pregleda. Posamezen kovinski ali lesen element sam po sebi ne reši prehodov ob ceveh, talnih odtokov in stikov s konstrukcijo.

Pet vprašanj, ki jih lahko prenesemo v slovenski projekt

  1. Katere plasti so lepljene in katere mehansko pritrjene? Že ta popis pokaže, kje bo čez čas mogoča zamenjava brez rušenja sosednjih materialov.
  2. Ali je tlak mogoče odpreti? Suho položene plasti so lahko uporabne zaradi popravil instalacij, zamenjave obrabljene obloge in ločevanja materialov.
  3. Kje poteka zrakotesna ravnina? Projektant naj jo prikaže neprekinjeno čez stene, streho, okna in preboje; improvizacija na gradbišču hitro izniči dobro zasnovo.
  4. Kateri podatki dokazujejo lastnosti materialov? Pri slami, lesnih ploščah, ilovici in kamnu so pomembni tehnični podatki, izvor, emisije, odziv na ogenj in navodila za vgradnjo, ne le naraven videz.
  5. Kaj bo dostopno za vzdrževanje? Krožnost brez dostopnih spojev, instalacij in rezervnih delov ostane predvsem dobra namera.

Koristen soroden primer je češka lesena bivalna enota, vstavljena v stari skedenj, kjer je ločevanje nove in stare konstrukcije pomembno tudi za pregledovanje. Za drugačen pogled na naravne zaključne materiale pa je na voljo predstavitev nagrajene londonske hiše z apnenimi ometi in lesom.

Prilagoditi je treba tudi proračun in dobavno verigo

Hiša ob Hoferbachu je velik, individualno načrtovan dom z globinsko geotermalno vrtino, po meri izdelano leseno kadjo in izrazitim deležem obrtniškega dela. Njene cene zato ni smiselno prenašati v slovenski prostor brez popisa del in lokalnih ponudb. Razpoložljivost izvajalcev za vpihano slamo, ilovico, suhe talne sestave in posebne strešne detajle se med regijami razlikuje.

Najbolj prenosljiva ideja je manj spektakularna: od projektanta zahtevati načrt slojev, stikov in prihodnjega razstavljanja. Haus am Hoferbach pokaže, da krožnost ni dodatek, ki ga izberemo na koncu, temveč odločitev, ki vpliva na vsak spoj – od tlaka do strehe.

Slika /

Slike ni bilo mogoče naložiti. Poskusite naslednjo.