Nova okna, nova plesen? Zakaj se po prenovi doma pogosto pojavi težava, ki je prej ni bilo

Stara okna so šla, nova tesnijo brez ene same špranje. Morda je hiša dobila tudi novo fasado. Prvo zimo po prenovi pa se zgodi nekaj nepričakovanega: zjutraj so ob oknih kapljice, v kotu sobe, kjer prej ni bilo ničesar, pa se pojavijo temne pike.
Marsikdo najprej pomisli, da so okna slaba ali da je izvajalec naredil napako. Včasih je to res. Veliko pogosteje pa je razlog prav v tem, da je dom zdaj boljši kot prej.
Stara okna so prezračevala namesto nas
Starejša okna so le redko dobro tesnila. Skozi reže ob krilih in okvirjih je ves čas uhajalo nekaj zraka, z njim pa tudi vlaga, ki jo v domu ustvarjamo s kuhanjem, tuširanjem, sušenjem perila in dihanjem. Ta nenadzorovana izmenjava je bila draga, saj je skozi iste reže uhajala tudi toplota, a je hkrati sproti odnašala del vlage.
Nova okna te poti zaprejo. Vlage v stanovanju ne nastaja nič manj kot prej, le ven ne more več sama. Če ji ne zagotovimo druge poti, ostane v prostoru.
Ko rosa s stekla preide na steno
Pri sodobni zasteklitvi je notranja stran stekla toplejša kot pri starih oknih. Zato se lahko zgodi, da najhladnejša površina v prostoru ni več steklo, temveč stena. To še posebej velja, če so bila zamenjana le okna, stene pa ostale neizolirane.
Vlaga se potem ne izloča več na steklu, kjer bi jo hitro opazili, temveč v kotih zunanjih sten, ob špaletah in za pohištvom. Tam je dolgo nihče ne vidi, dokler se ne pokaže plesen.
Na plesen ob oknih lahko vplivajo tudi podrobnosti vgradnje, na primer slabo izolirana špaleta ali nepravilno zatesnjen stik med oknom in steno. Če se težava pojavlja le ob enem oknu, je smiselno, da ga pregleda izvajalec.

Tudi nova fasada vlage ne odvede
Celovita energetska prenova z izolacijo fasade tveganje za plesen zmanjša, saj so notranje površine sten toplejše. Vlage pa tudi najboljša izolacija ne odvede iz doma. Bolj ko je hiša zatesnjena, bolj je odvisna od tega, ali ima vlaga in izrabljen zrak urejeno pot ven.
Zato se ob energetskih prenovah vse pogosteje govori o tem, da je hkrati z okni in fasado smiselno načrtovati tudi prezračevanje.
Najpreprostejši odgovor je pogostejše zračenje z odpiranjem oken. Pozimi bi morali okna na prepih odpirati večkrat na dan, po vsakem tuširanju in kuhanju, idealno tudi ponoči. Vsako takšno zračenje pa odnese del toplote, zaradi katere smo se za prenovo sploh odločili.
Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: v okna in fasado smo vložili veliko denarja, da bi toploto zadržali v domu, nato pa jo moramo zaradi vlage redno spuščati ven.
To nasprotje rešuje nadzorovano prezračevanje z rekuperacijo, pri katerem se zrak izmenjuje stalno, toplota pa večinoma ostane v prostoru.
Preprečite, da bi skozi odprta okna po nepotrebnem izgubljali toploto
Prezračevalni sistem i-Vent se vgradi v zunanje stene posameznih prostorov, brez razvoda cevi po celotnem objektu, zato je primeren tudi za že obstoječe domove.
Iz prostorov odvaja vlažen in izrabljen zrak ter dovaja svežega, filtriranega, z izpopolnjenim rekuperatorjem pa zadrži do 97,3 % toplote odvedenega zraka. Toplota, za katero smo prenovili dom, tako ostane v njem.
Moč prezračevanja usmerja pametna diagnostika i-Cube. Naprava je nameščena v bivalnem prostoru in ne skrita v steni, tam pa sproti meri relativno vlažnost, CO₂ in hlapne organske spojine (VOC).
Ko vlažnost naraste, sistem izmenjavo zraka okrepi, ob tem pa upošteva tudi zunanje vremenske razmere, da prezračevanje ne povzroča nepotrebnih toplotnih izgub.


