Vsako jutro je nov začetek, začetek novih izzivov, morda odnosov ali najlepšega DNE, ki se nariše v nasmehu, orošenih očeh in izvabi
vse tiste globoke občutke, ki jim rečemo “sreča”.

Kot arhitekt se vseskozi sprašujem, kako bom ljudi, svoje prijatelje, naročnike popeljal v DAN, kako jim bom narisal prvi korak v “tistem” čarobnem dnevu.
DAN je za mene sveti dotik, dotik življenja.
In prvi korak je začetek tega magičnega DNE.

Verjetno je preveč egoistično pričakovati, da arhitekti ustvarjamo DAN, mogoče preveč pretenciozno. A če ne bi gradili gradov v oblakih, bi bili samo navadni graditelji, ne pa čarovniki, ki s svinčnikom rišemo srečo, včasih žalost, drugič samo “najlepše jutro”.

In z jutrom se vse začne, kot se začenja to naše druženje, te “Kolumne arhitektove izpovedi”, v katerih bi si želel, da boste te kratke misli občutili, si katero od zapisanih sporočil celo zapomnili in vam bo prineslo “vaše najlepše jutro”. Morda tudi bilateralno komunikacijo o “boljšem JUTRU”.

Če mi to uspe, smo opravili svoje poslanstvo in še bolj vesel bom, če me boste povabili na kavo ali kozarček in bomo poleg “najlepšega jutra” narisali tudi “najlepši dan”, najlepše leto in da, zakaj ne, najlepše življenje.

Arhitektura je okamnel zapis časa, ki brez vseh petih čutil, ki jih vključite v to, kar delamo, ne moremo imenovati življenje. Brez naših osebnih izkušenj in čustev je arhitektura samo kamen, samo drevo, samo voda, ki steče in ne zapiše svoje zgodbe.

Zakaj mi jutro tako veliko pomeni? Zakaj v vsaki naši arhitekturi, pa naj bo to vila, stanovanjski blok, poslovni center ali industrijski objekt, tako veliko energije posvečamo vsakem koraku, ki ga uporabnik naredi, še posebej pa JUTRU?

Verjetno ste že spoznali in si ustvarili podobo nasmeha vašega prečudovitega jutra. A naj bom še bolj odkrit, kar je poleg kreative tudi ena od mojih lastnosti: jutro mora biti povezano z energijo okolice, neba, svetlobe, partnerja, družine, čustev …
Odprte kopalnice in povezani prostori so že dolgo logičen moment v arhitekturi, a meni se prav kopalnice zdijo nekaj najbolj erotičnega in povezovalnega.

Zakaj bi se zaprli v “škatlo”, morda celo brez oken in prišli iz nje kot najbolj srečen človek z umitimi zobmi? Nasmejani? Pripravljeni na vse velike dnevne izzive, ki prihaja?
Naše JUTRO je drugačno. Naš design Kopalnica je del ambienta in življenja in vstopa v nekaj novega. Prha, po možnosti sredi prostora in z najlepšo damo, ki vas spremlja v njej, je najlepša skulptura.

Če je ta skulptura v udobnem okolju in pravilno obsijana, potem ste narisali najmanj dva srečna obraza, pripravljena na največje izzive ne samo tistega, temveč vsakega dne.

Naša naloga kot arhitektov je ustvariti prostore, kjer vsak trenutek prinaša čudež. Morda zveni preveč romantično, a v vsakem kotičku arhitekture, v vsakem premiku svetlobe, ki pada skozi okno, v vsakem odsevu je skrita zgodba, ki jo živimo. Nič ni naključno. 

Tudi najmanjši detajl ima svojo vlogo. In vsak od teh detajlov je del nečesa večjega – dneva, ki se začne z nasmehom in konča z občutkom izpolnjenosti.

In ko govorim o jutru, ne mislim le na zgodnjo uro dneva. Jutro je simbol vsega, kar vstopa v naš svet. Je tisto, kar nas oblikuje za vse, kar sledi. Vsak element, vsaka odločitev v arhitekturi mora biti zasnovana tako, da nas spremlja skozi vse te prvinske trenutke – ko smo obkroženi s svetlobo, ko nas prostori spodbujajo, ko nas povezujejo. Vse to je del procesa ustvarjanja okolja, ki bo naše življenje izboljšalo, nas usmerilo in nas opomnilo, da smo del nečesa večjega.

Tako razmišljamo, morda drugače, kot ste si predstavljali do zdaj, ali pa o tem še niste razmišljali. A tu smo zato, da širimo obzorja, da povemo, da je treba v naš svet vnesti svetlobo, svete in magične prostore, ki so nič drugega kot zapis zaupanja, zdravih materialov, trajnosti, najboljših in inovativnih detajlov.

Detajl je kot korak, vsak je najpomembnejši in vsak sestavlja pot, po kateri hodimo. Na tej poti je vsako jutro priložnost za nekaj novega, nekaj lepega, nekaj, kar nas bo spremljalo ves dan. Zato je naš cilj ustvariti ne le prostor, temveč sveti prostor, ki nas navdihuje, da bomo naredili prvi korak v nov dan z zaupanjem in veseljem.

Pripravil: Asist. prof. Robert Klun, univ. dipl. inž. arh.