Temelj prijetne mikroklime v prostoru je zagotovo dobra izolacija sten in strehe, kar prepreči pregrevanje prostora pri visokih zunanjih temperaturah. Pregrevanje lahko omejimo in izberemo ustrezen sistem za zaščito pred soncem, ki bo zmanjšal prodiranje sončne toploto skozi okna, navojnice, zavese, žaluzije ali senčila. Prijetno temperirani prostori z ustrezno količino vlage v zraku čez dan dobrodejno vplivajo na koncentracijo in delovne sposobnosti, ponoči pa zagotavljajo miren spanec. Možnosti klimatiziranja so številne in poleg klimatske naprave k prijetni temperaturi v prostoru lahko prispevajo tudi energetsko učinkovite naprave, ki uporabljajo obnovljive vire energije, na primer toplotne črpalke za ogrevanje in hlajenje.

Pasivno hlajenje – zemeljska toplotna črpalka 
Odločimo se lahko za pasivno ali aktivno hlajenje. V nasprotju z zapletenimi klimatizacijskimi sistemi, ki temeljijo na štirih termodinamičnih funkcijah – ogrevanju, hlajenju, vlaženju, razvlaževanju – se pri pasivni klimatizaciji z nadzorovanim dovodom svežega zraka temperatura »samo« zniža. Pasivno hlajenje je proces, ki ne zahteva dodatne energije in tak primer je zemeljska toplotna črpalka. Na globinah, večjih od 8 m, ima zemlja stalno temperaturo med 10 in 12 stopinj Celzija vse leto, zato je pozimi vir toplote, poleti pa zbiralnik hladu. V tem primeru talno ali stensko ogrevanje služi kot hladilna površina in temperatura v prostoru se lahko zniža za dve do tri stopinje. 

Aktivno hlajenje – zračna toplotna črpalka 
Toplotne črpalke zrak/voda, ki kot vir toplote ali hladu uporabljajo zunanji zrak, lahko služijo tudi za hlajenje prostora, vendar morajo v tem primeru imeti reverzibilno kroženje toplote. Ker je poletna temperatura zraka zelo visoka, je mogoče samo aktivno klimatiziranje, pri katerem se za delovanje kompresorja uporablja električna energija. Hlad se prenaša preko prezračevalnega sistema ali ogrevalne površine, kar je odvisno od sistema.

Osnovna načela delovanja toplotne črpalke 
Vsaka toplotna črpalka ima dve enoti, notranjo in zunanjo, z osnovnimi komponentami: kompresorjem, ventili (obratni, nepovratni, ekspanzijski), filtri, krmilno enoto. V načinu ogrevanja kompresor pod visokim tlakom pretvarja agregat v segreto paro, ki po cevnem sistemu doseže notranjo enoto. Tu para odda del svoje toplote v prostor v stavbi, se ohladi in preide v tekoče agregatno stanje. Nato preide skozi ventile in filtre do zunanje enote, kjer prevzame zunanjo toploto in se pretvori v paro. V sistemu ni vode, ki bi zavrela in se spremenila v paro pri 100 °C, ampak agregat, ki že pri nizki temperaturi spremeni agregatno stanje iz tekočega v plinasto (že pri 48 °C). Agregat se segreva, prehaja v paro in pri nizkem tlaku prenaša toploto do kompresorja, ki ponovi celoten postopek in tako objekt ogreva. V primeru hlajenja je proces obrnjen, za kar poskrbijo krmilna enota in ventili. Toplota se odvaja iz objekta in oddaja v zunanji prostor. 

SAMO 40 ODSTOTKOV EUROPEJCEV DOVOLJ ZRAČI SVOJE PROSTORE
Ankete kažejo, da kar 82 odstotkov Evropejcev meni, da je v njihovih domovih dovolj svežega zraka, v resnici pa jih le 40 odstotkov zrači prostore 2- do 4-krat na dan, kakršno je tudi priporočilo. Nezadostno prezračevanje prostorov je bil eden od vzrokov za zasnovo sistema VELUX ACTIVE s samodejnim uravnavanjem notranje klime v natančno določenih časovnih presledkih.

Klimatske naprave
Split (ločene) klimatske naprave so sestavljene iz notranje in zunanje enote; notranja enota se namesti v prostor, ki zahteva klimatizacijo. Oba dela sta povezana s pomočjo sredstva za hlajenje. Današnje klimatske naprave nudijo visoko raven udobja, lahko se uporabljajo tudi za dogrevanje prostorov, med delovanjem je raven hrupa zelo nizka, uporabljajo ekološka hladila in imajo zmogljivosti za čiščenje zraka. Mono split naprave klimatizirajo samo en prostor, a če je treba hkrati ohladiti več prostorov, bo prava izbira multi split sistem. Da klimatska naprava doseže želeni učinek brez visokih stroškov, je bistvenega pomena, da je sistem dobro dimenzioniran. Po specifikacijah večine proizvajalcev je grob izračun preprost: en kW moči klimatske naprave zadostuje za hlajenje 10–15 m2 bivalnega prostora. Z drugimi besedami, najšibkejše (in najpogostejše) klimatske naprave s približno 2,5 kW so dovolj močne, da ohladijo 30–40 m2 stanovanjskega prostora. Vendar pa ta izračun ni popoln za sodobnejše hiše z boljšo izolacijo, ki za hlajenje potrebujejo manj hladnega zraka na enoto časa. Tudi stanovanja, ki so obrnjena proti severu ali vzhodu, v primerjavi s stanovanji, ki so obrnjena proti jugu ali zahodu, potrebujejo manj hladnega zraka za hlajenje. 

Nadzorovano prezračevanje
Na podlagi izboljšanih toplotnoizolacijskih lastnosti se je zmanjšala količina toplote, ki je izgubljena skozi stene, strehe in okna, količina toplote, ki je izgubljena zaradi prezračevanja, pa je ostala enaka. Iz tega sledi, da je celotna toplotna izguba, ki jo preprečuje nadzorovani prezračevalni sistem, tako nizka, da zagotavlja zelo visoke prihranke energije. Če se pri sistemu nadzorovanega prezračevanja hkrati uporablja izmenjevalnik toplote, je glede na vrsto in proizvajalca 90 % toplote, ki bi se izgubila zaradi prezračevanja, mogoče ponovno vrniti in uporabiti v bivalnem prostoru. Skupaj z nadzorovanim prezračevalnim sistemom je zelo smiselno uporabiti t. i. ogrevanje s prezračevanjem. V tem primeru ne boste več potrebovali radiatorjev, saj prijeten topel zrak za ogrevanje prihaja iz prezračevalnega sistema. S pomočjo termostatov v vsaki sobi je mogoče individualno uravnavati temperaturo. Dodatno ogrevanje se odvija v posameznih dovodnih kanalih prostora. Na podlagi zmanjšane potrebe po toplotni energiji se pri tem sistemu uporablja električna energija. Vse to omogoča dihanje svežega zraka in uravnavanje temperature v posameznih prostorih. Če so na primer v prostoru štiri osebe ali če se kuha, se lahko akumulirani zrak v trenutku nadomesti s svežim. Pri tem sistemu je mogoče načrtno prezračevati določene prostore z določanjem dohodnega in izhodnega zraka. Obnavljanje zraka naj se izvaja najmanj vsaki dve uri, pri čemer sobna temperatura ne pade, ampak prostor ostane ves čas prijetno topel. Nadzorovano prezračevanje je koristno, z odstranjevanjem odvečne vlage iz prostora se zmanjša tudi kondenzacija.