V Celovcu so odprli pregled sodobne slovenske lesene arhitekture
V Architektur Haus Kärnten v Celovcu so 11. novembra 2026, ob 18. uri odprli razstavo Misliti v lesu. Izbor 35 slovenskih projektov ne predstavlja lesa le kot vidne obloge, temveč kot material, konstrukcijo in izhodišče za kakovosten prostor. Odprtje bo spremljala slovensko-avstrijska okrogla miza Wood without Borders.
Razstavo so pripravile Odprte hiše Slovenije oziroma zavod aFRONT v koprodukciji z Architektur Haus Kärnten. Po navedbah organizatorja obsega individualne hiše, večstanovanjske in nastanitvene objekte, javne in kulturne stavbe, industrijske objekte ter infrastrukturo. Širina izbora je pomembna: pokaže, da razmislek o leseni gradnji ni omejen na montažno družinsko hišo, ampak se seli tudi v zahtevnejše programe in večja merila.
Les ni samodejno dokaz odgovorne gradnje
Naslov razstave dobro zadene vprašanje, ki ga mora pri lesu odpreti tudi zasebni investitor: ali je material samo del podobe ali res določa zasnovo stavbe? OHS opozarja, da lesena fasada sama po sebi še ne zagotavlja odgovornega odnosa do prostora, narave in ljudi. Arhitekturno pomemben postane, ko njegove lastnosti vplivajo na konstrukcijo, tloris, detajle, uporabo in način gradnje.
Enako velja za okoljske trditve. Les je obnovljiva surovina, vendar videz lesenih površin ne pove ničesar o izvoru materiala, transportu, lepilih in zaščitnih sredstvih, možnosti popravil ali predvideni življenjski dobi. Pri konkretnem projektu je zato smiselno zahtevati podatke o sestavi elementov, dokazila o izvoru, načrt zaščite pred vlago in jasno razdelane stike. Dobro zasnovan detajl je za trajnost stavbe pomembnejši od količine vidnega lesa.
Od družinske hiše do infrastrukture
Raznolikost predstavljenih tipologij omogoča primerjavo, kako se isti material obnaša v zelo različnih nalogah. Pri hiši so v ospredju udobje, prilagodljiv tloris in izvedljivi stroški; pri javnem objektu se jim pridružijo večje obremenitve, požarna varnost, akustika, vzdrževanje in intenzivnejša raba. Industrijski ter infrastrukturni projekti pa zahtevajo drugačno merilo, logistiko in pogosto hibridno povezovanje lesa z betonom ali jeklom.
Za bralca, ki načrtuje dom, so posebej uporabni projekti, pri katerih je mogoče razločiti nosilni sistem od obloge. Primer takšnega razmisleka je tudi lesena bivalna enota, vstavljena v ohranjeno lupino skednja. Če vas zanima masivna lesena konstrukcija, smo ločeno pojasnili tudi osnovne odločitve pri gradnji s križno lepljenim lesom oziroma CLT.
Čez mejo ne potuje le material, temveč znanje
Ob odprtju bo potekala okrogla miza Wood without Borders oziroma Les brez meja. Sodelovali bodo slovenski in avstrijski arhitekti, inženir, predstavniki mizarstva in izdelovalci stavbnega pohištva. Namen pogovora je primerjati razvoj lesene arhitekture, regionalno identiteto ter možnosti čezmejnega sodelovanja.
To je za slovenski prostor praktično vprašanje. Slovenijo in avstrijsko Koroško povezujejo gozdnata krajina, obrtniško znanje in gradbena tradicija, vendar se projektantske prakse, dobavne verige in izvedbeni standardi razlikujejo. Rešitve z razstave zato niso katalog, ki bi ga bilo mogoče brez prilagoditev prenesti na drugo parcelo. So pa dobro izhodišče za vprašanja projektantu in izvajalcu: zakaj je izbran določen sistem, kako so rešeni požar, zvok in vlaga, kateri deli ostanejo dostopni za pregled ter kdo prevzema odgovornost za usklajevanje konstrukcije, ovoja in instalacij.
Kaj naj investitor na razstavi opazuje
Največ koristi ne prinese iskanje »najlepše lesene hiše«, temveč primerjava odločitev. Oglejte si, kje je les nosilen in kje le zaključni sloj, kako so oblikovani napušči in stiki z zunanjostjo, kako se vidna konstrukcija srečuje z instalacijami ter koliko različnih materialov je bilo potrebnih za celoto. Pri stanovanjskih projektih preverite tudi, ali konstrukcijski raster pomaga tlorisu ali ga omejuje.
Dobro je pogledati še način staranja fasad in dostopnost delov, ki jih bo treba vzdrževati. Pri svojem projektu nato ne zahtevajte kopije razstavljenega detajla, temveč razlago njegove logike in prilagoditev lokalni klimi, orientaciji, terenu, proračunu ter slovenskim predpisom.
Po podatkih slovenskega državnega portala Culture.si bo razstava na ogled do 26. februarja 2027.
