Tradicionalne znamenitosti, ki ustvarjajo slovensko podeželje, so tudi različne vrste kmečkih hiš, kozolcev in hlevov. Žal mnogi od teh ne služijo več svojemu namenu, zato so večinoma v slabem stanju, nevzdrževani in pogosto preprosto uničeni ter nadomeščeni z generičnimi stanovanji. Slovenska ljudska arhitektura bo preživela kot narodni simbol in tudi sestavni del slovenskega podeželskega življenja samo s sprejemanjem tradicije, ki se prenaša iz roda v rod. Kot ljudsko arhitekturo označujemo kategorijo zgradb, ki temelji na lokalnih potrebah, lokalnih gradbenih materialih in odraža lokalno tradicijo.
Revitaliziran prostor je del pomožnega objekta, v katerem je v pritličju skladišče, zgoraj pa leseni del za shranjevanje sena in krme, ki je povezan s klančino. Prvotno je pritličje služilo kot hlev za zalogo, zgornji nivo pa za sušenje in shranjevanje sena ter kmetijske opreme.
Obstoječa klančina, ki vodi do lesenega krova nad živinorejo, je ohranjena in služi kot glavni vhod v novo galerijsko stanovanje. Nekdanji zunanji skladiščni prostor ob vhodu je preurejen v verando s pogledom na Alpe. Vse zunanje lesene obloge in betonski strešni skrilavci so ohranjeni, edini poseg so perforacije v lesene dele za notranjimi okni in odpiranje sprednje verande.
Vzdolž glavnega volumna so med vsako obstoječo linijo lesene konstrukcije umeščeni dnevni prostor, jedilnica in dvignjena spalnica. Pomožni prostori, kot so garderoba, kopalnice, savna, kamin in kuhinja, so v notranjosti utilitarne škatlaste zasnove, premaknjene za steno, ki jo ustvarjajo navpične deske. Spalnica za goste je umeščena nad teraso, ki se kot galerija odpira proti glavnemu bivalnemu prostoru.
Celotna notranja lupina (tla, stene, pohištvo) je unikatno oblikovana in izdelana iz globoko krtačene lokalne smreke.
Sledite nam