HAUSBAU

Arhitektura, ki ji rečemo dom.

Vaš prvi naslov za ideje,
navdih in
boljše bivanje

Piranski dnevi arhitekture z razmislekom na slovenski obali

HAUSBAU uredništvo66 ogledov

In Limbo/V limbu oziroma V negotovosti je fotografska serija fotografa Roberta Conteja.
Odprtje razstave bo 20. novembra.

Osrednji dan 43. Piranskih dnevov arhitekture bo v soboto, 21. novembra 2026, v Avditoriju Portorož. Letošnja tema »Koliko dimenzij ima arhitektura?« ni le razmislek za stroko: odpira tudi zelo praktična vprašanja o prenovi, izbiri materialov in tem, kako zasnovati dom, ki bo uporaben tudi čez desetletja.

Ko investitor izbira med prenovo in novogradnjo, se odločitev pogosto začne pri kvadraturi, strošku in videzu. Piranski dnevi arhitekture (PIDA) letos pozornost usmerjajo širše: k obstoječemu prostoru, materialnemu odtisu, prilagodljivosti in odgovornosti arhitekturnih odločitev. To so teme, ki jih je smiselno odpreti še pred naročilom projekta, saj lahko pozneje vplivajo na obseg posega, zahtevnost izvedbe in življenjsko dobo stavbe.

Osrednji dan v Portorožu

Sobotni program se bo začel z registracijo ob 9. uri, prvi sklop predavanj pa ob 10. uri. Po uradnem programu bodo sodelovali mlada arhitekta Žana Korenjak in Anton Jakob Bonča ter arhitekti iz Slovenije, Hrvaške, Španije, Avstralije, Vietnama in Združenega kraljestva. Med njimi so Mojca Gregorski iz biroja KONTRA, Dinko Peračić iz ARP Peračić-Veljačić, Francisco Cifuentes iz studia AULETS, Andraž Keršič iz a2o2, Kerstin Thompson iz KTA, Nguyễn Hà iz arb architects ter Patrick Richard iz Stanton Williams.

Popoldanski sklop se bo začel ob 14.30. Predavanja bodo v angleščini, zato je dogodek primeren tudi za obiskovalce, ki želijo neposredno spremljati mednarodno arhitekturno razpravo. Ob 18. uri bo sledila podelitev mednarodne nagrade Piranesi, ob 20. uri pa odprtje razstave nominiranih del v razstavišču Monfort v Portorožu. Razstava bo po napovedi Obalnih galerij Piran na ogled do 30. decembra 2026.

Tema ni abstraktna: zadeva tudi družinsko hišo

Organizatorji vprašanje dodatnih »dimenzij« arhitekture povezujejo z odgovornostjo do naravnega in grajenega okolja. Pri hiši ali stanovanju to lahko pomeni najprej pošteno presojo, kaj je v obstoječem objektu še vredno ohraniti. Zamenjava vsega starega z novim je lahko konstrukcijsko ali funkcionalno upravičena, ni pa samodejno najboljša rešitev. Smiselna prenova se začne s pregledom stanja in z razvrstitvijo elementov na tiste, ki jih je mogoče ohraniti, popraviti, prilagoditi ali šele nato zamenjati.

Drugo vprašanje je materialni odtis. Pri primerjavi rešitev ni dovolj gledati le porabe energije med uporabo stavbe. Pomembni so tudi količina materiala, zahtevnost izdelave, prevoz, način vgradnje ter možnosti popravila in ponovne uporabe. V praksi mora projektant takšno primerjavo prilagoditi lokaciji, stanju objekta in razpoložljivim izvajalcem; tujega primera zato ni mogoče neposredno prenesti v slovenske razmere.

Tretje vprašanje je prilagodljivost. Dom, ki je danes zasnovan za družino z majhnimi otroki, bo čez dvajset let morda potreboval miren delovni prostor, ločeno enoto ali bivanje brez stopnic. Prilagodljiv tloris ni nujno večji, temveč omogoča spremembe brez nesorazmerno zahtevnih posegov v konstrukcijo in inštalacije.

Kaj lahko obiskovalec odnese v svoj projekt

Predavanja niso individualno svetovanje, lahko pa investitorju pomagajo oblikovati boljša vprašanja za arhitekta. Pred prenovo je smiselno vprašati, kateri deli stavbe imajo tehnično in prostorsko vrednost, kakšne so posledice rušenja ter ali je načrt posega dovolj dokumentiran. Pri materialih naj bodo poleg videza in začetne cene na mizi tudi vzdrževanje, popravljivost, dobavljivost in predvidena življenjska doba. Pri tlorisu pa je koristno preveriti, ali se lahko raba prostorov spremeni brez večjega posega v nosilne elemente.

Tak pogovor zmanjša nevarnost, da bi se arhitekturna kakovost razumela zgolj kot privlačna podoba. Dobra hiša mora uskladiti prostor, konstrukcijo, materiale, udobje in prihodnje spremembe. Prav povezovanje teh plasti je tudi jedro letošnje teme PIDA.

Petkov uvod in praktične informacije

Glavno dogajanje se bo začelo že v petek, 20. novembra. V Piranu bodo predstavitev študentske delavnice, predavanje Blaža Budje ter odprtji razstav »Venustas« in fotografij Roberta Conteja. Osrednja konferenca bo naslednji dan v Portorožu.

Vstopnica za sobotni dogodek po uradnem ceniku na dan 17. novembra 2026 stane 130 evrov z DDV, za mlajše od 35 let 100 evrov in za študente 70 evrov. V ceno sta vključena samopostrežno kosilo in večerja, število mest pa je omejeno. Nakup je mogoč prek uradne strani PIDA.

Slika /

Slike ni bilo mogoče naložiti. Poskusite naslednjo.