Podeželske hiše: pod krošnjami dreves

Zarzales je počitniška hiša v mehiškem Valle de Bravu sredi narave. Projekt predstavlja vrnitev k prvobitnosti in deluje kot prostor za počitek, elementarno povezan z naravnim okoljem, ki ga obkrožajo bori, tako da se hiša med njimi pravzaprav izgubi.

Hiša, umeščena globoko v borov gozd, ne išče kontrasta z naravnim okoljem, temveč se z njim zlije in z njim subtilno komunicira. Zasnovana je kot sestav dveh med seboj povezanih volumnov, ki funkcionalno ločujeta javni in zasebni del doma. Prvi volumen je odprt, zračen in svetel – namenjen druženju, kuhanju, obedovanju in sprostitvi. Drugi, umaknjeni volumen, v katerega so umeščene spalnice, nudi mir in intimo. Oba volumna pokrivata preprosti, a elegantni dvokapni strehi, ki izhajata iz lokalne gradbene dediščine in hkrati ščitita hišo pred pogostim dežjem v tem delu regije.

Arhitekturna zasnova temelji na spoštovanju narave – še pred začetkom gradnje so arhitekti podrobno preučili obstoječa drevesa in naravno konfiguracijo terena. Dominantna prisotnost borovcev je narekovala umestitev objektov, njihovo orientacijo ter tudi obliko terase, ki se jim izogne z odprtinami, s čimer ohranja avtentično podobo gozda. Tako hiša ni postavljena v naravo, temveč skupaj z njo.

Velike zastekljene površine, ki zaznamujejo skoraj vse bivalne prostore, omogočajo bogato naravno osvetlitev in nenehen stik z zunanjostjo. Prehodi med notranjim in zunanjim prostorom so mehki, neopazni – notranji ambient deluje kot naravno nadaljevanje gozda. Skozi igro svetlobe, senc in lesenih struktur v interierju nastane topel, umirjen ambient, ki ponuja popoln umik od mestnega vrveža.