“To je bila čarobna hiša v obliki kupole,” pravi Tamara Rawitt, dolgoletna prebivalka Pacific Palisades, prestižne stanovanjske četrti v Los Angelesu. “Bilo je resnično očarljivo.” Rawitt, dobitnica emmyja ter soustvarjalka in producentka oddaje In Living Color, je izgubila svoj dom v uničujočem požaru, ki je uničil približno 75 % omenjene stanovanjske četrti Pacific Palisades. “Vsi smo se zavedali, kako srečni smo, da živimo tam,” pojasnjuje. “Vedeli smo, da smo kot Fabergéjevo jajce – tako posebno, krhko in dragoceno, kar se je žal tudi izkazalo.”

Pacific Palisades, sončno in prestižno naselje z okoli 23.000 prebivalci – med njimi umetniki, filmski ustvarjalci, igralci in odvetniki –, ki se razprostira med glamuroznim Malibujem, živahno Santa Monico in obalo Tihega oceana, je danes danes le še pogorišče. Tisoče ljudi je izgubilo svoje domove in podjetja, med njimi številne znane osebnosti, kot so Anthony Hopkins, Mel Gibson, Eugene Levy, Billy Crystal, Cary Elwes, Melissa Rivers, trener Lakersov JJ Redick, Jeff Bridges, Paris Hilton ter Adam Brody in Leighton Meester.

V požaru niso zgoreli samo domovi, temveč tudi dragoceni kulturni in arhitekturni zakladi. To povojno zatočišče za arhitekte je izgubilo več ikoničnih stavb, med njimi delo modernističnega vizionarja Richarda Neutre, monumentalno betonsko hišo Roberta Bridgesa, ki je nekoč kraljevala nad Sunset Boulevardom, ter slovito Keelerjevo hišo priznanega arhitekta Raya Kappeja.

Poleg teh znamenitosti je požar uničil še več kot tisoč drugih zgradb – domov, skupnostnih središč in zgodovinskih krajev, ki so oblikovali zgodbo tega območja. “Ne gre le za arhitekturno dovršene stavbe, temveč tudi za preproste, a čudovite hiše iz 20., 30., 40. in 50. let, ki so ključni del zgodovine in identitete Palisades,” pojasnjuje Adrian Scott Fine iz LA Conservancy.

Več kot tisoč zgradb, domov in skupnostnih centrov, ki so pripovedovali bogato zgodovino Pacific Palisades, je izginilo v plamenih. “Ne gre zgolj za čudovito zasnovane arhitekturne objekte, temveč tudi za preproste, a šarmantne hiše iz 20., 30., 40. in 50. let, ki so bile del zgodbe o tem, kaj Palisades sploh je,” pravi Adrian Scott Fine iz organizacije LA Conservancy.

Zgodovinske korenine

Območje, ki je bilo dolga stoletja dom avtohtnega ljudstva Tongva, je v sodobno zgodovino stopilo leta 1911, ko je pionirski režiser Thomas Ince v zelenih gričih ustanovil studio Inceville. Tam, kjer danes stoji znameniti Self-Realization Fellowship Lake Shrine – eden redkih krajev, ki so čudežno preživeli požar – so zvezdniki nemega filma nastopali na velikih zunanjih prizoriščih. Kulise so vključevale prizore Divjega zahoda, japonske in švicarske vasi, vzdušje pa so dopolnjevale prijetne sapice s Tihega oceana.

Leta 1922 je Pacific Palisades uradno zaživel kot naselje, ko je metodistični pastor Charles H. Scott tam ustanovil versko skupnost. Nedaleč stran je ikonični komik in okoljevarstvenik Will Rogers na svojem 145-hektarskem ranču ustvaril zatočišče sredi slikovitega gorovja Santa Monica. Požar je močno prizadel to območje, uničil znamenito Rogersovo ranč hišo in konservatorje pustil v negotovosti glede prihodnje obnove.

Zavetišče za intelektualce in umetnike

V 30. letih prejšnjega stoletja je Pacific Palisades postal zatočišče za intelektualne begunce iz Evrope. Med njimi so bili romanopisec Thomas Mann (njegov slavni dom je bil rešen), avstrijska pisateljica Vicki Baum ter Marta in Lion Feuchtwanger, katerih dom, Vila Aurora, je postal prostor umetniškega izraza in danes deluje kot središče za umetnike.

Po drugi svetovni vojni se je Pacific Palisades razvil v idealno okolje za arhitekturne eksperimente. Tam so ustvarjali priznani arhitekti, kot so Rodney Walker, Richard Neutra in Charles Eames. Cliff May, znan kot “oče kalifornijske ranč hiše”, je prav tako pogosto deloval na tem območju. Skupnost se je oblikovala v idilično okolje za vzgojo otrok – luksuzno različico majhnega mesteca Mayberry, polnega naravnih lepot in občutka varnosti.

“V Palisades nisem nikjer drugje doživel tako močno povezanega občutka skupnosti,” pravi domačin Bruce Wallin, ki je v požaru izgubil svoj dom. “Lahko si peš hodil v šolo, park, slaščičarnom tudi v kino – vse je bilo na dosegu roke. Otroci so bili povsod, in kadarkoli si stopil iz hiše, si našel nekoga za igro.”

Izgubljena skupnost in vera v obnovo

Kljub naraščajočim cenam nepremičnin je Palisades ohranil svojo toplino in občutek povezanosti. “Ljudje tam so prijazni in preprosti,” pravi nepremičninska agentka Juliette Hohnen. “Tudi na manjših parcelah znajo ceniti skupnost in medsebojne vezi.”

Danes pa je ta skupnost razdrta. “Celotno mesto je izbrisano z obličja zemlje,” pravi Wallin. “To je travma, ki bo otroke zaznamovala za dolga leta. Še bolj pa me skrbi za starejšo generacijo, kot je moja mama, in za otroke. Oboji se težje soočajo s takšno izgubo.”

Pojavljajo se tudi bojazni, da Palisades nikoli več ne bo takšen, kot je bil. “Občutim valove otopelosti in žalosti, hkrati pa spoznanje, da morda nikoli več ne bom videla svojih sosedov, ker so vsi pobegnili,” pravi Tamara Rawitt.

Kljub temu pa prebivalci ne nameravajo obupati nad skupnostjo. “Izgubili smo vse, kar smo imeli, vendar bomo obnovili,” pravi Wallin. “Našli bomo rešitev, v to sem prepričan.”