Vljudno vabljeni na ogled že četrte letošnje razstave v Galeriji FO.VI. Tokrat bodo gostili dela dveh priznanih slovenskih umetnic, Anke Krašna iz Maribora in Tanje Špenko iz Ljubljane. Obe imata zelo samosvoj in prepoznaven likovni jezik v slovenskem likovnem prostoru, ki pa, kot bo pokazala razstava, le ni tako zelo različen.

ANKA KRAŠNA / V času dodiplomskega študija je Anka Krašna urila slikarske veščine v minucioznem realizmu in vsebinsko segala v nadrealistične sfere, na specialističnem študiju pa je osamosvojila svoj izraz. Z zaključno nalogo _Vzpostavljanje teksturnih hierarhij v slikovnem polju_ je opredelila svoje zanimanje za informel, slikarstvo, ki stavi na moč slikarjeve geste, izraznost materiala, ki ga umetnik nanaša na slikovni nosilec, zlasti pa na proces nastajanja umetnine. V barve v prevladujočih rjavinah in sivinah je mešala pesek, na površine, ki jih je zaznamovala z vpraskanimi in naslikanimi znaki, pa lepila kose lepenke, žakljevino, obrabljena oblačila in medicinsko gazo. Od različnih osebnoizpovednih simbolov se je iz obdobja informela v Ankinem slikarstvu za trajno obdržal znak v obliki dveh prekrižanih diagonal; večkrat povzame obliko peščene ure, v kateri počasi, a nezadržno odteka čas. Prekrižani diagonali omogočata neskončno variacij pri nadaljnjem členjenju geometrijskih likov, v zgodovino umetnosti pa sta se zapisali s številnimi ikonografskimi različicami. V Ankinem slikarstvu ohranjata spomin na bolečo izgubo ljubljenega človeka.

Po nekaj letih je v Ankine značilne informelovske rjavine in sivine začela vstopati barva, ki je hitro pridobivala intenziteto in izpovedno moč. Lahko bi se zazdelo, da je bil informel zgolj začetna faza v njenem slikarstvu, a temu ni mogoče pritrditi. Slikarkin celotni opus smemo opredeliti kot slikarstvo materije, saj barve doživlja ne le v njeni tonski sporočilnosti, pač pa enakovredno v njeni materialni pojavnosti. Na platno jo nanaša z vehementnimi gestami in z jasno čitljivimi potezami čopiča ali gnetenja s prsti. Vsaka Ankina slika je prevod umetničine telesnosti v govorico barve na površini platna, kar je posebej zaznavno v podobah abstraktnega značaja … (dr. Marjeta Ciglenečki, iz besedila ob razstavi v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi, Galerija Medija, 2024)

TANJA ŠPENKO / Tanja Špenko razkriva ljubezen do naravoslovja, materije, ima neverjetno potrpežljivost za realizacijo abstraktnih idej, izjemno poznavanje geometrije, ki v njenih delih postane več kot le oblika, ima lahkotnost in je nekaj nepričakovanega. Mediji, ki jih izbira za svoja dela, od mešanih medijev do papirja, oživijo, se odlepijo od površine in gledalca popeljejo onkraj ustaljenih meja, v nepričakovan, ovijajoč svet različnih prostorskih sistemov.

… Njen cilj je najti lastno izrazno razsežnost, ki presega zgolj avtonomno entiteto, da bi se izognila poetični in deskriptivni plati stvari. V njenih delih se “predmeti” množijo in razvijajo oblike, postajajo simboli, znaki in sledovi nenehnih preobrazb. Najsi slika, komponira, “reže” in “šiva” oblike, Tanja Špenko v svoje umetniško raziskovanje posega s posebnim spoštovanjem do površine in materiala, katerih izrazne možnosti izbira z očesom umetnika in natančnostjo raziskovalca.

V zadnjih letih jo je težnja do novih obzorij pripeljala nazaj k čistemu slikarstvu. Tanja Špenko slika geometrijske oblike in barve na papir in platno. Barvna paleta je močna, intenzivne modre in rdeče barve se izmenjujejo s kratkimi potezami in toplimi odtenki sive, rumene in zlate barve. Gre za čiste oblike, ki se poigravajo z dvoumnostjo in živijo z osebno pisavo in logiko, s čimer geometrija s slikanjem dobi novo dušo. (Marika Vicari, iz besedila razstave v sklopu festivala Art Stays)

Galerija FO.VI
Strnišče 6
2325 Kidričevo, Slovenija