V dunajskem muzeju Albertina je na ogled razstava del italijansko-ameriškega umetnika Francesca Clementeja, ki “ponovno dokazuje, da je umetnik ambivalence: ni jasne črne ali bele, dneva ali noči, svetlobe ali sence. Razstava bo na ogled do 30. oktobra.

Razstavo so imeli prvotno v načrtu že za leto 2020, a so jo morali zaradi pandemije covida-19 dvakrat prestaviti, je pojasnil direktor Albertine Klaus Albrecht Schröder.

Na postavitvi predstavljajo 80 del enega od utemeljiteljev italijanskega gibanja Transavantgarde. Velik del razstavljenih umetnin je iz zbirke Jablonka.

V prvi sobi je postavljena umetnikova knjiga Odhod Argonavtov. V knjigi, ki je nastala v 80. letih prejšnjega stoletja na besedila Alberta Savinija, je bilo objavljenih 48 litografij in nekatere izmed njih so razstavljene na Dunaju. Druga soba je v celoti posvečena pastelom. Po besedah direktorja je bil tak pristop izjemen, saj so bili pasteli v drugi polovici 20. stoletja zelo redki.

Na ogled so tudi umetnikova dela v rdeči in rjavi barvi, ki so posvečena obredom afrobrazilske religije candomble. Precej abstraktna dela med drugim prikazujejo obraze brez oči, osrednja pa je slika velikega formata z naslovom Južni križ. Prikazuje dva para rok, ki prste držita tako, da nastane lik zvezde. V razstavo so vključeni tudi številni umetnikovi avtoportreti v močni rdeči, črni in beli barvi.

Na ogled je še serija akvarelov z naslovom Italija, ob morju. Upodobljena so različna morska bitja, od delfinov do hobotnic, pa tudi stilizirana podoba potapljača in mitološki prizori s kentavri in bojevniki. Še več pa je svetlobe v Clementejevi seriji Tarot, pri kateri je v igro s kartami vključil družinske člane, prijatelje in umetnike, kot so Jasper Johns, Philip Glass in Edward Albee.

Sprehod skozi njegov opus sklenejo dela velikega formata z naslovom Indija. Južnoazijska država je umetnika navdušila že na njegovih prvih potovanjih in še danes tam preživi del leta.