Sanja Premrn: Hiša Sela

Na mestu kamnitega gospodarskega poslopja bo zrasla hiša po načrtih nagrajene arhitektke Sanje Premrn. Novi objekt bo posnemal starega v razmerjih in velikosti, a zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine ne bo oblečen v kamen, temveč ometan.

V projektu severna fasada objekta meji na cesto, na zahodu pa je z daljšo linijo odprt proti obzorju. Na tej strani je tudi vhod z urejenim dostopom mimo nadstreška. Jugozahodni del s teraso senči lesena pergola in preprečuje pregrevanje hiše skozi večje steklene površine, ki bi bile sicer izpostavljene soncu.

Dnevna soba je netipična v medetaži, ker sta naročnika želela obdržati polklet na prvotnem mestu. Za dnevni prostor je arhitektka sprva načrtovala vgradne knjižne regale, pri nadaljnjem vizualiziranju pa je prišla do primernejše rešitve: steno je pustila odprto, na njej pa bodo tri police danskega podjetja Bolia. Dodala je še dekorativno svetilo, prav tako skandinavskega izvora, s katerim bo dosegla občutek topline, saj je bilo njeno glavno vodilo oblikovati prijeten, topel ambient. Stena nasproti sedežne garniture s svojo razsežnostjo dopušča uporabo projektorja, obenem pa tvori nevtralno kuliso brez motečih elementov.

Kopalnica je premišljeno zasnovana kot intimen prostor sprostitve. Ker Sanja Premrn ni ljubiteljica keramike, naročniki pa so se prepustili njeni presoji, se je pri oblikovanju tega prostora oprla na beton. Iz njega bodo tla in umivalnik, njegova dekorativna različica pa bo krasila tudi stene. Zaradi teže umivalnika je predvidela predelno steno, v katero bo vpet, obenem pa bo z njo zakrila pogled na stranišče.

Arhitektka pravi, da pri načrtovanju vedno izhaja iz parcele: definira možne dostope, preuči pot sonca in poglede na okoliško pokrajino. Naročniki so želeli kamnito fasado, ki žal ne bo izvedljiva zaradi varovanja kulturne dediščine, sicer so ji pri delu pustili proste roke. Osnovni del stavbe je oblikovan v skladu s prostorskimi akti kot štirikotnik v razmerju 1 : 1,4 do 1 : 1,2. Okenske odprtine so v obliki pokončnega pravokotnika, streha pa simetrična dvokapnica, krita s korci opečne barve. Stavbno pohištvo bo izvedeno v naravnih barvah lesa, smernice sicer dopuščajo tudi druge umirjene odtenke. Kljub številnim predpisanim zahtevam arhitektka ni čutila, da bi jo karkoli omejevalo, saj je tudi sama želela ustvariti objekt, ki bo del prostora, v katerega je umeščen.