Sedem idej za prijetnejši dom: navdih s finskega sejma Habitare
Lesena miza, ob kateri nas prva praska ne spravi v slabo voljo. Svetilka, ki zvečer osvetli ravno pravi kotiček. Naslanjač, ki ga obdržimo tudi po prenovi. Pri ustvarjanju prijetnega doma so takšne odločitve pogosto pomembnejše od najnovejšega pohištvenega trenda. Letošnji Habitare je s temo doma, ki se spreminja skupaj z nami, dobro izhodišče za razmislek, kaj si v svojih prostorih zares želimo.
Najljubši kotiček doma ni nujno tisti, za katerega smo porabili največ. Morda je to star naslanjač ob oknu, na katerega popoldne posije sonce, ali del jedilne mize, kjer se ob kavi vedno nekoliko zadržimo. Takšnih mest ne oblikujejo samo barve in pohištvo. Pomembno je tudi, kako jih uporabljamo in kaj nam pomenijo.
Prav dom kot nekaj živega, spremenljivega in nikoli povsem dokončanega je bil izhodišče letošnjega sejma Habitare, ki je v Helsinkih potekal od 2. do 6. septembra. Tema Plot Twists, kar bi lahko prevedli kot nepričakovani preobrati, je pozornost usmerila v prostore, ki se prilagajajo življenju, namesto da bi morali ves čas ohranjati brezhibno podobo.
To ne pomeni, da obstaja ena prava barvna paleta ali da mora biti vsak dom minimalističen. Iz letošnjih vsebinskih poudarkov lahko izpeljemo precej uporabnejša vprašanja: katere stvari je vredno ohraniti, kje nam manjka udobja in kaj bi lahko izboljšali brez celovite prenove?
Materiali, ki jih radi uporabljamo
Ob izbiranju opreme se je lahko ujeti v primerjanje barv. Je ta siva prehladna? Bo les pretemen? Se ploščice dovolj ujemajo s kuhinjo? A poleg odtenkov si zaslužijo pozornost tudi površine: gladke ali izrazite, mehke ali čvrste, matirane ali sijoče.
Razstavni koncept Neighbours je med svoja izhodišča postavil prav otipljivost materialov, premišljeno svetlobo in prostore v človeškem merilu. Material tako ni zgolj vzorec na plošči, ampak del neposredne izkušnje prostora.
Doma lahko to misel preizkusimo s preprosto kombinacijo: ob gladko omaro postavimo stol s teksturiranim oblazinjenjem, leseno mizo dopolnimo s keramično skledo, ob večjo stekleno površino pa predvidimo zaveso. Ni treba, da je vsaka stvar nekaj posebnega. Zanimivo je predvsem razmerje med njimi.
Pri tem izbire ne omejimo na fotografijo ali majhen vzorec. Material otipajmo, poglejmo ga ob dnevni svetlobi in preverimo, kako ga bomo čistili. Za družinsko jedilno mizo je pomembno tudi, ali bomo pri njej sproščeno zajtrkovali — ne le, kako lepo bo videti, ko bo prazna.
Večerna svetloba naj sledi našim navadam
Predstavljajmo si dnevno sobo ob devetih zvečer. Nekdo bere, drugi se pogovarja, na jedilni mizi je še odprt prenosnik. Ena sama stropna luč mora v takšnem prostoru opravljati zelo različne naloge.
Namesto da od nje pričakujemo vse, razmislimo o posameznih mestih. Ob naslanjaču predvidimo svetilko za branje, na komodi manjšo luč za večerno vzdušje, nad jedilno mizo pa svetilo, ob katerem bomo udobno sedeli. Ni nujno, da gorijo vsa hkrati.
Tudi nakup novega svetila naj se začne pri uporabi. Kje bo stalo? Ali bomo stikalo dosegli s sedeža? Bo senčnik zakrival pogled sogovorniku? Nas bo svetloba motila v očeh?
Lepa svetilka je lahko pomemben poudarek tudi podnevi. Toda njen pravi preizkus pride zvečer, ko ugotovimo, ali ob njej res radi ostanemo.
Manj drobnih predmetov, več prostora za najljubše
Umirjenega doma ni treba izprazniti. Knjige, fotografije, slike in predmeti s potovanj so lahko njegov najzanimivejši del. Težava nastane, kadar jim ne namenimo prostora, ampak jih samo dodajamo na vsako prosto površino.
Namesto velikega pospravljanja celotnega stanovanja začnimo z eno komodo ali polico. Začasno jo izpraznimo in nato vrnimo tisto, kar želimo zares videti. Morda je to večja keramična posoda, nekaj knjig in družinska fotografija. Drugje lahko ostane tudi bolj polna knjižna polica — ni treba, da za vse dele doma veljajo enaka pravila.
Podobno ravnajmo z barvami. Izrazit naslanjač ali slika ne potrebujeta nujno še več enako močnih poudarkov v neposredni bližini. Pustimo jima nekoliko prostora.
Cilj ni prizor, ki se ga nihče ne sme dotakniti. Je ureditev, v kateri najljubše stvari opazimo, za vsakdanje drobnarije pa imamo priročno mesto.
Pohištvo, ki lahko z nami zamenja prostor
Majhno stanovanje nas hitro nauči, da je uporabnost pomembnejša od imena v katalogu. Klop je lahko ob jedilni mizi, v predsobi ali ob vznožju postelje. Manjša mizica danes stoji ob zofi, po spremembi razporeditve pa ob bralnem kotičku.
Takšno razmišljanje se navezuje tudi na novi Habitare Build Lab, namenjen gradnji in prenovi. Njegov koncept povezuje oblikovanje s tehničnim znanjem, obnovo in kakovostno izvedbo — torej s tistim delom opremljanja, ki ga na prvi pogled ne opazimo vedno.
Pri nakupu je zato vredno pogledati tudi pod površino. Kako so izvedeni spoji? Ali je prevleko mogoče odstraniti? Je mogoče dobiti nadomestni del? Bo kos uporaben tudi, ko bomo otroško sobo preuredili v mladinsko ali del dnevnega prostora namenili delu?
Ne gre za to, da bi moralo vse pohištvo opravljati več nalog hkrati. Dovolj je, da nas njegova velikost, izvedba ali zelo določena namembnost po nepotrebnem ne omejujejo.
Tekstil naj dobi dovolj prostora
Ko želimo dnevni prostor osvežiti, pogosto najprej pomislimo na blazine in manjše dodatke. Pred tem se ozrimo po večjih površinah. Kaj se dogaja ob oknu? Kako je sedežna skupina povezana s tlemi? Je naslanjač prijeten tudi takrat, ko vanj sedemo za dalj časa?
Zaveso, preprogo in oblazinjenje obravnavajmo kot sestavni del opreme, ne kot zadnje dodatke. Pri izbiri preproge preverimo njeno razmerje do zofe in naslanjačev. Pri zavesi premislimo, koliko zasebnosti potrebujemo in koliko svetlobe želimo ohraniti.
Barve lahko navežemo na tisto, kar doma že imamo. Ob lesu poskusimo s sivkasto zeleno, ob svetli sedežni z nekoliko temnejšo rjavo ali zadržanim opečnatim odtenkom. Ni treba zamenjati vsega tekstila naenkrat.
Pomemben del izbire je tudi vzdrževanje. Tkanina za sedežno garnituro v družinskem domu mora ustrezati našemu vsakdanu, ne samo predstavi o njem.
Prostor za ročno delo in osebne izbire
Letošnjo tematsko razstavo Habitare podpisuje kolektiv Minestrone Workshop, katerega pristop temelji na eksperimentiranju z materiali in ročnem delu. Razstavni sklop The Block pa povezuje mlade oblikovalce, prototipe in nove zamisli za predmete vsakdanje rabe. Habitare
Za domače opremljanje je to povabilo, da poleg velikih ponudnikov pogledamo tudi v keramično delavnico, k lokalnemu mizarju ali med stvari, ki jih že imamo. Morda je med njimi stol, ki potrebuje novo oblazinjenje, ali podedovana skleda, ki je doslej ostajala v omari.
Takšnega predmeta ni treba postaviti na posebno mesto in ga uporabljati samo ob praznikih. Skleda lahko vsak dan stoji na mizi, obnovljen stol pa postane del povsem sodobne jedilnice.
Ročno izdelano seveda ni samodejno kakovostnejše ali primernejše za vsako uporabo. Izberimo predmet, pri katerem nas poleg videza prepričata tudi izvedba in namen. Njegov značaj bo prišel bolj do izraza v vsakdanji rabi kot med množico drugih okrasnih dodatkov.
Prenovo začnimo pri običajnem dnevu
Preden izberemo novo barvo stene, si doma vzemimo nekaj časa za opazovanje. Kam odložimo torbo, ko pridemo skozi vrata? Kje se nabira perilo? Kje otrok najraje dela domačo nalogo? Na katerem mestu bi radi brali, pa tam ni dovolj prostora ali primerne svetlobe?
Odgovori lahko načrt prenove precej spremenijo. Morda ne potrebujemo večje omare, ampak boljšo razporeditev njene notranjosti. Morda namesto nove sedežne garniture potrebujemo dodaten naslanjač. Ali pa bi jedilno mizo raje približali oknu.
Tak pogled je blizu tudi zasnovi Neighbours studia Arkkitehti Takkunen: dom naj se oblikuje postopoma, z različnimi plastmi in brez nenehne potrebe po spremembah zgolj zaradi videza.
Pri prenovi nam zato ni treba rešiti prav vsega naenkrat. Najprej uredimo tisto, kar nas vsak dan ovira, nato pustimo prostoru nekaj časa. Šele z uporabo bomo opazili, kaj mu še manjka — in česa v resnici sploh ne potrebujemo.
Najbolj uporaben navdih s sejma tako ni nujno seznam novih nakupov. Lahko je odločitev, da obnovimo dober stol, drugače osvetlimo večere ali končno uredimo kotiček ob oknu. Dom bo zaradi tega morda manj podoben razstavnemu prostoru, vendar bolj prilagojen ljudem, ki v njem živijo.
