Slikovito parcelo nad morskim zalivom nežno obkrožajo dvesto petdeset let stari bori. Prečudovit razgled z vrhnje točke je bil močen in jasen navdih za oblikovanje interjerja, ki sledi tradiciji, hkrati pa s sodobno uporabo klasičnih materialov zaokroža podobo elegantne sodobne vile z razgledom na morje.

Kolonialen slog arhitekture in želja naročnikov, ki sta potovala po Ameriki – kjer so ju navdušile vile v Miamiju in slog, ki diši po morju ter vsebuje kanček kiča, odetega v glamur – sta narekovala spretno lovljenje ravnotežja in premišljeno oblikovanje volumnov, ki so odeti v raznovrstne materiale, barve in strukture. Največji izziv pri oblikovanju vile je bil ohraniti toplino doma in ustvariti prostor, v katerem se vsi počutijo dobro. GAO arhitekti so k projektu pristopili, ko je bila arhitektura hiše že določena in v izgradnji.

Mogočnost parcele in vile so arhitekti želeli povezati tudi z notranjostjo. Ob vstopu se pogled razširi in odseva na stenah z ogledali, prehod v interjer pa objema klasičen portal, ki je stiliziran in že nakazuje na celoten interjer, ki prehaja med klasičnim in sodobnim.

Na tleh je preproga iz pravega kamna, detajli pa so poudarjeni z barvo medenine. Mogočnost vhodnega dela se v nadaljevanju omehča s klasičnim parketom, pogled pa pritegne igra dvovišinskega prostora in zasebnejšega kuhinjskega ter jedilniškega dela hiše. Tudi tu so v tlaku nanizani poudarki: osrednji krog v črnem marmorju se z lestencem prestavi še v vertikalo. Okrogla poteza črnega kamna deluje kot protiutež stopnicam iz belega marmorja, krožno linijo pa poudarja sodobna kovinska ograja. Celotna paleta elegantnih odtenkov interjerja odseva v antracitnem ogledalu, ki je monumentalen podaljšek osrednjega kamina.

V prvem nadstropju spalnica sledi želji po udobju in prijetnem ambientu. Pogled takoj pritegne konec prostora, kjer so arhitekti s postavitvijo volumnov nizali transparentnost in posamezne poudarke. Posteljo objema nežen raster štukatur, zadnjo steno pa bogati kolaž fotografij priznanega slovenskega fotografa Uroša Abrama. Fotografska dela so tudi v kopalnici, kjer prostor poživlja delo Tanje Lažetić. Kopalnica je kolaž kontrastov črne in bele keramike, ki sledi naravni strukturi kamna. Stenska keramika je položena neklasično, saj je vsak kos element zase in tako zalebdi v prostoru. Prijeten ambient ustvarjajo tudi stenska osvetlitev in detajli v barvi medenine.

Pomembno vlogo pri interjerju vile igrajo umetniška dela, ki prav tako uprizarjajo igro med sodobnim in klasičnim. V pritličju kraljujejo markantna slikarska dela, v nadstropju pa ambient popestrijo fotografska dela priznanih slovenskih avtorjev. Na vhodu je prostor obogaten s sliko Mersada Berberja, čigar delo je vez med klasičnim in sodobnim, globino umetnine pa poudarja močen okvir.

Topli odtenki se povezujejo z interjerjem in odsevajo v antracitnem ogledalu vhodnega prostora. Z drugim slikarskim delom se srečamo v odsevu osrednje poteze kamina z ogledalom. Galerija v nadstropju je kot ustvarjena za silovite poteze priznanega slovenskega slikarja Emerika Bernarda, saj kontrasti in močna barvna shema prostoru dodajo nove razsežnosti. V glavni spalnici opazimo kolaž fotografij slovenskega fotografa Uroša Abrama, ki očara z drznimi, a hkrati zadržanimi silhuetami telesa s temnimi odtenki in posameznimi svetlobnimi poudarki. V glavni kopalnici stoji nežna, a hkrati izrazita fotografija Tanje Lažetić, ki je v objektiv ujela cvet in njegovo življenje. Svetlobni in barvni poudarki delo postavijo pred gledalca z vso svojo nedoumljivostjo in milino.

PODATKI O PROJEKTU:

Ime projekta: Vila med borovci
Arhitektura: GAO Arhitekti
Avtorji: Petra Zakrajšek, Urška Černigoj, Jerko Gluščević
Oprema po meri: Mizarstvo Trunkelj
Kamnite površine: Brezavšček
Tekstil: UVA, Javornik in Javornik
Oblikovanje okolice: at.elier
Oblikovanje svetlobe: A2HKR
Umetnine in dekor: Galerija Hest, Galerija Fotografija, Steklarna Rogaška
Naročnik: Zasebni
Bivalna površina:
Pritličje 161,8 m², prvo nadstropje 113,3 m², klet 179,7 m², skupaj 454,8 m²,
Terasa, balkon, atrij: 44,7 m²
Leto izvedbe: 2020