Arhitekturni biro Studio Stratum je nastal leta 2003. Ustanovila sta ga Polona Filipič in Peter Šenk, pet let pozneje pa se jima je pridružil še Marko Pretnar. Svoje delovanje v zahtevnem procesu ustvarjanja arhitekture razumejo kot stratum – povezovalno plast, ki je odgovorna za arhitekturni in urbanistični del projekta ter njegovo celovitost v prostoru. S svojo delovno metodo naslavljajo ali se odzivajo na pomembne sodobne teme, kot so trajnost, mobilnost, prilagodljivost in koncept.

S celostnim pristopom, s katerim preudarno preučijo prostorski kontekst, posebno pozornost posvečajo uporabi materialov, odnosu do okolja in družbeni vlogi arhitekture. Svoje metode so na razstavah svojih del predstavili z dvojnostjo arhitekture kot infrastrukture in infrastrukture kot arhitekture. Ustanovitelja in vodilna avtorja se ukvarjata z arhitekturo tudi v širšem pomenu – s pedagoško-raziskovalnim delom na obeh slovenskih fakultetah s programom arhitektura in urbanizem. Na Fakulteti za arhitekturo Univerza v Ljubljani in Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru bogatita slovensko arhitekturno dediščino, obenem pa sta tudi publicista, avtorja in urednika knjig ter člankov o arhitekturi in prostoru.

Fotografija: Virginia Vrecl

Združevanje zelenega z urbanim

Arhitekt Edvard Ravnikar je sodobno mesto, ki naj bi izžarevalo ‘velikodušnost, širino zasnove in mestno lepoto’, načrtoval na osnovi progresivnih urbanističnih načel. Z razmestitvijo osrednjih dejavnosti in vzpostavitvijo Magistrale kot osrednje hrbtenice mesta je postavil izhodišča nadaljnjega urbanega razvoja Nove Gorice.

Ker ustvarjanje prostora danes ni odvisno le od stroke, temveč tudi od trenutnih politično ekonomskih in socialnih dejavnikov, je poudarek na urejanju javnih površin ključen. Na natečaju izbrana ureditev ponuja razmislek o vlogi javnega prostora kot razvojnega katalizatorja mesta in njegovih evolucijskih zmožnostih, ki lahko vzdržujejo tako opevani trajnosti razvoj kljub diktaturi kapitala in zahtevam sodobne družbe. 

Magistrala postane t. i. ‘korzo’, ki povezuje šolske in stanovanjske programe na južnem delu z osrednjimi mestotvornimi programi na ‘vzdolžnem trgu’ ter v nadaljevanju s programi regionalnega pomena na severnem delu. Območje ‘Magistrale’ je skupna dnevna soba, mesto srečevanja in združevanja urbanega življenja.

Osnovni koncept predlagane ureditve tvorijo štirje identitetni pasovi vzdolž Magistrale s prečnimi povezavami, ki pomenijo združevanje zelenih mestnih površin z urbanim (trg Vrtnica, Bevkov trg).

• Prenova mestnega središča Nova Gorica: Celovita prenova osrednjega dela Magistrale (2012–2014)
• Vodilni avtorji: Polona Filipič, Peter Šenk
• Soavtorji: Vladimir Filipič, Marko Pretnar, Primož Špacapan
• Naročnik: Mestna občina Nova Gorica
• Površina: 26.680,00 m²

Trg Vrtnica

Trg Vrtnica je v središču mesta Nova Gorica ob glavni mestni ulici – Magistrali in predstavlja javno odprto površino, ki jo oblikujejo stavbe MONG, NKBM in gostilna Vrtnica. Preurejeni trga predstavlja večuporabno javno površino. Ureditev ponuja ambient za poletno sprostitev v senci bujnih dreves in prosto površino, namenjeno organizaciji raznolikih prireditev. Hkrati daje trgu lega ob občinski stavbi na stiku z glavno prečno Promenado simbolno vrednost.

Urejen je rozarij v enotni barvi izbrane sorte vrtnic. Ureditev trga obsega minimalno število elementov urbane opreme, saj je bila želja, da je urejen javni trg predvsem prazen. Minimalistični elementi urbane opreme, usklajeni z zasnovo tlaka, so le v območju obstoječih dreves. Razsvetljava zagotavlja zasebnost urejenega trga z ambientnimi svetilkami, vgrajenimi v urbano opremo in gradbene elemente. Pomenski in simbolni krog percepcije ureditve območja je naznačen z emblemom vrtnice, ki je ustrezno prezentiran.

• Projekt: Trg Vrtnica (2014)
• Vodilni avtorji: Polona Filipič, Peter Šenk
• Soavtorji: Marko Pretnar, Primož Špacapan
• Naročnik: Mestna občina Nova Gorica
• Fotografije: Virginia Vrecl

Bevkov trg

Območje Bevkovega trga je nastajalo postopoma. Prvo zamisel o trgu srečamo v generalnem mestnem načrtu iz leta 1958, ki ga je izdelal Viljem Strmecki. Bevkov trg deluje kot prostorska razširitev glavne mestne prečnice, t. i. promenade, ki preko glavne mestne osi spaja vzhodni in zahodni del mesta. S prenovo trga se ohranja in nadgrajuje dosedanjo funkcijo enega od mestnih središč. Fizično nesomernost trga se izkoristi kot prednost, ki mu daje slikovitost in razgibanost.

Posameznim zalivom nepravilnega trga se dodajo nove značaje in funkcije, ki tvorijo samostojne mikro ambiente. Za življenje odprtega javnega prostora so ključnega pomena njegovi robovi, ki nudijo možnosti za postanke, posedanja ali poglede na odprt prostor trga, ki se osredinja ob sečišču s prečno promenado in povečuje na jugu proti Trgovski ulici. V zalivih trga so umeščene vsebine, ki dopolnjujejo osrednji prostor. Temu sledi tudi višinska regulacija. Južni iztek trga je dopolnjen z novimi zasaditvami dreves v liniji obstoječih. Na jugozahodnem robu trga je po analogiji mikro ambientov ob osrednjem odprtem prostoru novo otroško igrišče.

• Projekt: Bevkov trg (2014)
• Arhitektura: Polona Filipič, Peter Šenk, Domen Mozetič, Simon Kerševan, Grega Klemenčič, Marko Pretnar, Primož Špacapan
• Naročnik: Mestna občina Nova Gorica
• Fotografije: Miran Kambič