Danes je Ljubljana doživela zgodovinski trenutek – slavnostno odprtje Športnega centra Ilirija, največje športne investicije v prestolnici v zadnjih 15 letih. Dogodka so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik vlade Robert Golob, minister za gospodarstvo Matjaž Han in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac.

Poseben čar odprtju so dodali slovenski plavalni šampioni, vključno s Petrom Mankočem in Nežo Klančar, ki sta s simboličnim prvim skokom v vodo uradno zaznamovala začetek delovanja novega olimpijskega bazena.

Poleg uradnih govorov in predstavitve arhitekturne vizije prenovljene Ilirije so se obiskovalci lahko udeležili vodenih ogledov kompleksa, kjer so si lahko ogledali najsodobnejše športne objekte. Za glasbeno popestritev dogodka so poskrbeli priznani slovenski glasbeniki, med njimi Raiven, Magnifico in Jan Plestenjak. Vzporedno s slovesnostjo je pred vhodom v kompleks potekal tudi protest opozicijske stranke Pirati, ki so opozarjali na domnevne nepravilnosti pri gradnji in financiranju projekta.

Arhitekturni koncept in integracija v urbano okolje
Nov športni kompleks se nahaja na zgodovinski lokaciji Ilirije, ki sega v leto 1929. Zasnova prenovljenega centra je rezultat arhitekturnega natečaja, pri katerem je zmagal avstrijski arhitekt Peter Lorenz iz studia Lorenz Ateliers. Projekt je zasnovan tako, da upošteva zahteve sodobne športne infrastrukture, hkrati pa ohranja kulturno dediščino območja.

Obstoječe pročelje Bloudkove stavbe je bilo restavrirano in vključeno v novi objekt kot pomemben arhitekturni element. Vhodni del objekta ponuja javni trg s kavarnico in dostopom do Bloudkovega muzeja, kar poudarja povezavo med preteklostjo in sedanjostjo.

Osrednja pridobitev – prvi pokriti olimpijski bazen
Glavna arhitekturna pridobitev je 50-metrski olimpijski bazen s tribuno za približno 1000 gledalcev, ki omogoča organizacijo mednarodnih plavalnih tekmovanj. Poleg glavnega bazena je v sklopu kompleksa tudi ogrevalni 25-metrski bazen ter manjši čofotalnik za najmlajše obiskovalce.

Olimpijski bazen je oblikovan z mislijo na energetsko učinkovitost – streha objekta je opremljena s sončno elektrarno, celoten kompleks pa je zasnovan kot skoraj ničenergijska stavba. Z uporabo naprednih izolacijskih materialov in sistemov za izrabo odpadne toplote se objekt uvršča med energetsko najnaprednejše športne objekte v Sloveniji.

Večnamenska zasnova in funkcionalnost prostora

Poleg plavalnega dela kompleks vključuje večnamenske športne objekte:

• Dvorane za rokomet, košarko in odbojko,
• Borilno dvorano in plesni center,
• Atletsko stezo s šestimi progami,
• Zunanja igrišča za košarko, rokomet in odbojko na mivki.
  
  

Povezanost s parkom Tivoli je dosežena preko novega Lattermanovega podhoda, ki zagotavlja varen prehod za pešce, kolesarje in invalide ter prispeva k boljši dostopnosti centra.

Dolga pot do realizacije
Projekt Ilirije sega v leto 1999, ko je bila prvič postavljena ideja o gradnji novega športnega kompleksa. Po več kot 25 letih čakanja in številnih administrativnih ter finančnih izzivih je bila gradnja končno zaključena. Investicija, vredna 62,5 milijona evrov, je bila v celoti financirana iz javnih sredstev, pri čemer je ljubljanski župan Zoran Janković poudaril, da je večina dodatnih stroškov nastala zaradi nepredvidenih del, ki so bila nujna za kakovostno izvedbo projekta.

Odzivi javnosti in prihodnost kompleksa
Otvoritev športnega centra je pritegnila številne ugledne goste, vključno s predsednikom vlade, županom Ljubljane in vodstvom Olimpijskega komiteja Slovenije. Navdušenja ne skrivajo niti ljubljanski plavalni klubi, ki končno dobivajo enakovredne pogoje za treninge in tekmovanja.

Kljub izjemnemu arhitekturnemu in funkcionalnemu dosežku pa projekt ni minil brez kritik. Pomanjkljivost bazena je njegova premajhna globina za umetnostno plavanje, zaradi česar si plavalna zveza prizadeva za dodaten podvodni zvočni sistem, ki bi omogočal vsaj kakovostno vadbo.

Športni center Ilirija je tako pomembna pridobitev za Ljubljano in širšo regijo. S svojo arhitekturno dovršenostjo, energetsko učinkovitostjo in funkcionalno zasnovo bo prispeval k razvoju športa in izboljšanju urbanega okolja prestolnice. V prihodnosti bo objekt gostil številna državna in mednarodna tekmovanja ter služil kot pomembno športno in družabno središče mesta.