Mika Cimolini: Vila v zelenju

Pri načrtovanju prenove dvojčka, zgrajenega leta 1959, je arhitektka izhajala predvsem iz prostorsko-lokacijskih omejitev, cilj pa je bil ugoditi naročnikovi želji – hiši z vrtom v središču mesta. Zasnovo so poleg lokacije narekovala še pravna razmerja, povezana s sosednjimi zemljišči, ter spomeniško varstvo. Z nekaj vztrajnosti je arhitektka izpolnila željo investitorja in ustvarila urbano, z zelenjem obdano domovanje.

V zunanjosti je hiša ostala kompozicijsko zvesta prvotnemu objektu, ohranjeno je tudi ostrešje. Prenovljeni objekt se še vedno zrcalno ujema z drugo polovico in videzom ulice. Na zasebni, vrtni strani, je dodan pritlični prizidek, ki je glavni poseg prenove. Vanj je arhitektka umestila novo srce doma: dnevni prostor s kuhinjo. Zaradi terenske razlike ulične in vrtne strani prizidek stoji na nasutju v višini enega metra. Tako je v pritličju nastala medetažna razgibanost, objekt pa je bolje povezan z vrtom. Zasnovan je kot paviljon v zelenju; na treh straneh ga obdaja štiri metre širok zelen pas, ki ustreza dovoljenemu odmiku od parcelne meje. Ker pa se prizidek široko odpira na dve strani, so meje med zunanjostjo in notranjostjo zabrisane, s čimer je projektantka dnevni prostor raztegnila do meje zemljišča. Skromen vrt je namreč postal zunanja dnevna soba. Prizidek se ponaša z zeleno streho, kar pripomore k značaju ohranjanja vile v zelenju, obenem pa izboljšuje klimatske značilnosti objekta. Po prenovi je nizkoenergijski objekt prejel subvencijo Eko sklada.

Tudi ob glavnem vhodu zelenja ne manjka. Tja je umeščen javni del zelenice, vogal parcele pa je odprt in zaenkrat ni zamejen z ograjo. Na javnem delu je urejeno še parkiranje. Obstoječa struktura prostorov je ohranjena v enaki razporeditvi, le njihova namembnost se je deloma spremenila. Prejšnja dnevna soba je zdaj spalnica za starše s kopalnico. Kuhinja je postala delovna soba, v nadstropju pa sta še dve sobi in kopalnica. Balkon je arhitektka zamenjala z velikim panoramskim oknom.

Interjer je urejen v enakomerni barvni lestvici monokromatskih barvnih odtenkov, glavni materiali je les, dopolnjen s ploščicami in tekstilom v sivih odtenkih. Prostori se po potrebi lahko prilagodijo spremenljivim potrebam družine z majhnimi otroki.

Mika Cimolini: ‘Arhitektova naloga je branje urbanega tkiva in njegovih omejitev ter s tem investitorju pomagati do uresničitve njegove želje. V tem primeru sta nas naročnika vključila v proces še pred nakupom nepremičnine, zato smo lahko skupaj predvideli ovire, od prostorskih omejitev do zneska naložbe.’