Ni vedno kriva le vlaga: kako v pritličju pravočasno posumiti na radon in pravilno začeti preverjanje

Zatohli vonj v pritličnem stanovanju ali hiši največkrat res vodi k sumu na vlago, kondenz ali skrito plesen. Toda prav tu se pogosto spregleda še drugo tveganje: radon. Ta naravni radioaktivni plin nima vonja, barve ne okusa, zato ga z nosom ne moremo zaznati. Če prenavljate tla, urejate klet ali po menjavi oken opažate slabši zrak, je pametno preveriti oboje: znake vlage in možnost povišanega radona. Dobra novica je, da je prvi korak preprost in razmeroma neinvaziven: pravilna začetna meritev in trezna presoja, kaj lahko naredite sami ter kdaj je čas za pooblaščenega izvajalca.

Ko vonj kaže na vlago – in ko mora zazvoniti še drugi alarm
Najprej osnovno razlikovanje: zatohli, “kletni” ali plesniv vonj sam po sebi ne dokazuje radona. Prav nasprotno: radon je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije brez vonja, barve in okusa. Če torej v prostoru nekaj vohate, je vir vonja najverjetneje vlaga, plesen, mokri materiali, neočiščeni odtoki ali pomanjkljivo prezračevanje – ne radon sam. A to še ne pomeni, da radona ni. V pritličnih in kletnih prostorih se lahko težavi pojavita hkrati, ker obe pogosto izvirata iz stika stavbe z zemljino in iz slabše zračne izmenjave.
Na radon je smiselno dodatno posumiti predvsem takrat, ko gre za prostore v neposrednem stiku s tlemi: pritličje, polklet, kletno stanovanje, sobo nad neogrevano kletjo ali prostor z razpokami, preboji in instalacijskimi jaški v talni plošči. Po uradnih slovenskih pojasnilih radon v prostore prodira predvsem iz zemeljskih tal skozi jaške, odtoke, špranje in razpoke.
Kje je tveganje v Sloveniji večje
Tveganje ni enako povsod. Uprava RS za varstvo pred sevanji na uradni strani objavlja območja z več radona in navaja tudi občine, kjer meritve potekajo prednostno. Med območji z več radona so Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk. Dodatne meritve se izvajajo tudi v več drugih občinah. To ne pomeni, da drugje radona ni, pomeni pa, da je previdnost tam posebej upravičena.
Tema je še vedno aktualna tudi zato, ker je na dan preverjanja odprto javno naročilo Ministrstva za zdravje oziroma Uprave RS za varstvo pred sevanji za “sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona za obdobje 2026–2027”. Gre za javno naročilo oziroma organizacijo meritev v okviru državnega programa, ne za novo splošno zakonsko obveznost za vse lastnike stanovanj.
Pred prenovo poda: kaj preveriti, preden odprete tlak
Največja napaka pri prenovah v pritličju je, da se tla odpre brez osnovne diagnostike. Če nameravate menjati talno oblogo, izravnave, estrih ali prenavljati klet, si najprej odgovorite na pet vprašanj:
- Ali je prostor v stiku z zemljino ali neposredno nad neogrevano kletjo?
- Ali so vidne razpoke ob stenah, pri prebojih cevi, talnih odtokih, jaških ali instalacijskih kanalih?
- Ali ste v zadnjih letih močno zatesnili ovoj stavbe, na primer z menjavo oken?
- Ali gre za hišo ali stanovanje v občini z več radona oziroma na območju, kjer URSVS izvaja dodatne meritve?
- Ali v prostoru dalj časa bivate, spite ali delate?
Če je odgovor večkrat pritrdilen, meritev radona sodi pred končno odločitev o prenovi. To je pomembno tudi zato, ker tehnična smernica opozarja, da energetska sanacija praviloma zviša koncentracijo radona v stavbi: ko zamenjamo stavbno pohištvo in dodatno tesnimo ovoj, zmanjšamo izmenjavo zraka. Kar je dobro za rabo energije, je lahko slabo za radon, če prezračevanje ni urejeno.
Kako začeti: orientacijska meritev ali pooblaščeni izvajalec?
Za prvi, domači vpogled je na voljo izposoja enostavnega merilnika radona pri Upravi RS za varstvo pred sevanji. Po uradnih informacijah si ga lahko izposodite za obdobje dveh mesecev, vendar je število merilnikov omejeno in se je treba prej dogovoriti. Takšna meritev je namenjena samo predhodni oceni koncentracije radona v prostoru in ne more biti podlaga za odrejanje ukrepov.
Če nameravate večjo prenovo, kupujete pritlično nepremičnino, urejate klet v bivalni prostor ali želite strokovno razlago rezultatov, je smiselna pot pooblaščeni izvajalec meritev. URSVS vodi seznam pooblaščenih izvajalcev, pooblastilo pa pomeni, da je institucija akreditirana za izvajanje meritev radona, ima vpeljan sistem zagotavljanja kakovosti in lahko ustrezno strokovno interpretira izmerjene vrednosti.
Kaj lahko lastnik naredi sam – brez nevarnih posegov
Lastnik lahko pred strokovno sanacijo naredi kar nekaj koristnega, vendar z realnimi pričakovanji. Prvi korak je redno in premišljeno prezračevanje. S tem lahko izboljšate občutek v prostoru in deloma zmanjšate koncentracijo radona, ne rešite pa nujno izvora vdora iz tal. Drugi korak je pregled očitnih poti vdora: razpoke ob stiku tal in sten, netesni preboji cevi, talni jaški, kanali in poškodovane plasti pri prenovljenih podih. Tretji korak je, da pred prenovo ne zapirate in “kozmetično” ne prekrivate problematičnih mest brez načrta. Slovenska tehnična smernica namreč tesnjenje obravnava kot dodatni, neobvezni ukrep; samo tesnjenje praviloma ni dovolj za izpolnitev zahtev.
Zelo uporabno pravilo za prenovo je torej preprosto: najprej izmeri, nato odpiraj. Če boste talno konstrukcijo tako ali tako obnavljali, se lahko prav v tej fazi precej lažje predvidi tudi pot za kasnejšo nadgradnjo sistema za odvod radona, namesto da bi se v končane pode vrtalo naknadno.
Kdaj so nujni strokovnjak, načrt in gradbena sanacija
Trenutno veljavni slovenski okvir na tem področju sestavljajo predvsem Uredba o nacionalnem radonskem programu, Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona (Uradni list RS, št. 14/22, s popravkom 55/23 in spremembo 76/23) ter tehnična smernica TSG-1-007:2023. Referenčna raven povprečne letne koncentracije radona v zaprtih bivalnih in delovnih prostorih je 300 Bq/m3.
Pri obstoječih stavbah smernica kot glavno rešitev opisuje prezračevanje zemljine pod talno konstrukcijo, praviloma z odvodom radona po vertikalnem dvižnem vodu do izpustnega mesta. Sistem je lahko pasivni ali aktivni; aktivni pomeni, da deluje z ventilatorjem. Dodatno se lahko izvede tesnjenje oboda talne konstrukcije, prebojev skozi talno ploščo in po potrebi radonsko zaporna folija. To ni več vikend opravilo, ampak poseg, ki ga je treba uskladiti s konstrukcijo, hidroizolacijo, prezračevanjem in pogosto tudi z akustiko ter zaključnimi sloji poda.

Pomembna podrobnost za zasebne lastnike: elaborat protiradonske zaščite je po pravilniku potreben za novogradnjo, za izvedbo protiradonske sanacije obstoječih stavb ter za posege v obstoječe stavbe, namenjene vzgojno-varstvenemu, kulturnemu, zdravstvenemu ali izobraževalnemu programu. Pri zasebni hiši zato ni smiselno avtomatično sklepati, da je vsak manjši poseg že formalno enak takemu elaboratu; je pa strokovni načrt pri resni sanaciji zelo priporočljiv.
Če je v pritličju zatohlo, naredite točno v tem vrstnem redu: najprej preverite očitne znake vlage in plesni, nato glede na lokacijo in tip stavbe ocenite verjetnost radona, potem izvedite začetno meritev, šele zatem načrtujte prenovo poda. Tako se izognete klasični napaki, da drago prenovljen pod po prvi zimi spet odpira vprašanja o slabem zraku. Pri pritličju velja zelo preprosto pravilo: svež videz novega poda še ni zagotovilo za zdrav zrak.


