Spoznanje, da imamo ljudje prirojeno naklonjenost do narave, sega v osemdeseta leta, vendar oblikovanje prostorov v skladu z načeli narave šele zdaj dosega svoj vrhunec.

V zadnjem času se dogaja prava revolucija v spreminjanju našega načina razmišljanja o prostorih, tako domačih kot drugih. Osredotoča se na zamisel, da bi morali v interjerjih posnemati elemente narave, s čimer bi na več ravneh izboljšali svoje življenje – to potrjujejo tudi mnoge študije, ki izpostavljenost naravi povezujejo z boljšim duševnim zdravjem, zmanjševanjem stresa, večjo osredotočenostjo in boljšo imunostjo.

Biofilna zasnova sega v zgodnja osemdeseta leta, ko je biolog Edward O. Wilson predstavil svojo teorijo biofilije, s katero je utemeljeval, da imamo ljudje prirojeno biološko naklonjenost k naravnemu svetu. Ta tip oblikovanja je v današnjem času vse pomembnejši – ker ljudje preživimo 90 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih, naj bi vanje na takšen in drugačni način pripeljali naravo.

‘Preučuj naravo, ljubi naravo, ostani blizu narave. Nikoli te ne bo razočarala.’ – Frank Lloyd Wright

NARAVA V PROSTORU

Biofilno oblikovanje v interjer prinaša naravne elemente. Sem spadajo premišljeno umeščena okna za čim več naravne svetlobe, zelene ali žive stene, poraščene z rastlinjem, prisotnost vode v obliki namiznih fontan in drugih dekoracij. Najpreprosteje pripeljemo naravo v interjer z rastlinami. Majhne, velike, listnate, iglaste, zelene, barvne, preproste, zahtevne, olesenele in vitičaste – izbira je neomejena, a jo pogojujejo volja, finančni vložek, znanje in čas, ki ga želimo nameniti zelenim sostanovalkam. Najlažje začnemo tako, da povprašamo, ali nam je kdo pripravljen podariti kakšen potaknjenec. Preproste začetne rastline so različne vrste potosov, tradeskancij in zelenčic, pa tudi raznovrstni kaktusi in sukulente. Zelenje je tudi v pisarnah danes že nekaj vsakdanjega, saj delo z zasloni utruja oči, zelena barva pa jih sprošča. Žive zelene stene v poslovnih prostorih so tako pogoste, da danes veljajo za oblikovalski kliše.

POSNEMANJE NARAVNIH VZORCEV

Biomimikrija je proces posnemanja vzorcev in oblik, ki so prisotni v naravi. Krivulje, fraktali, geometrijske oblike – ko ustvarjamo prostor s pridihom naravnega, nam je lahko v navdih vse organsko in nepopolno. Izberimo kos dekorja asimetrične oblike, danes so posebej priljubljena takšna ogledala, ali preprogo z valovitimi stranicami, ki spominjajo na razburkano morje. Na stene obesimo slike in fotografije, povezane z naravo, in uporabimo senčila za svetila, ki ustvarjajo sence, podobne gozdnim.

NARAVNI MATERIALI

Les, kamen, glina, juta, bombaž in lan so nekateri od materialov, po katerih posegajo biofilni oblikovalci. Ti prvinski, surovi materiali sčasoma razvijejo patino, kar kaže na naravno napredovanje starosti. Od narave ne pričakujmo popolnosti, saj je njen čar prav v asimetriji in drobnih neenakostih, ki naznanjajo živost. Raziskave kažejo, da so organski materiali v umetnosti, arhitekturi in krajini priljubljenejši od popolnih ter umetnih, in da lahko izpostavljenost naturalističnim arhitekturnim prostorom ugodno vpliva na naše psihološko stanje. V takih grajenih okoljih se navadno počutimo manj pod stresom, smo bolj sproščeni in osredotočeni. Naravne materiale lahko vnesemo v vsak vidik doma, vse od začetnih faz gradnje do končnega dekoriranja. Talne in stenske obloge, pohištvo, hišni tekstil, posodje iz divje gline … možnosti je neskončno.

SVETLOBA

Upoštevanje in poudarjanje naravne svetlobe v prostoru je temeljno načelo biofilnega oblikovanja. Kadar je osončenost nezadostna, poiščemo rešitve v razpršeni umetni osvetlitvi, ki imitira zunanjo, pomagamo pa si lahko tudi s premišljeno umestitvijo ogledal. Takšne ukane pomagajo zapolniti svetlobne vrzeli in poustvariti dinamično svetlobo, ki jo sicer doživljamo na prostem.

Trije biofilni nasveti:

1. Raznovrstni ambienti: od širnih travnikov in globokih oceanov do ozkih dolin in jam – narava je polna prostorske spremenljivosti. Tudi pri načrtovanju svojega doma lahko poiščemo priložnosti za ustvarjanje ambientov, ki posnemajo raznolikost krajin. Uredimo si bralni kotiček, ki bo z usmerjeno osvetlitvijo deloval neodvisno, na vrtu speljimo samosvojo, vijugasto pot, ki bo spominjala na otroško raziskovanje v gozdu.
2. Svež zrak: povečajmo pretok zraka v domu tako, da odpremo okna ob vsaki priložnosti. Tako bomo v interjer povabili zunanjo svežino, odprli pot svetlobi in žvrgolenju ptic.
3. Naravni zvoki in vonjave: velik del doživljanja predstavljajo tudi nevizualni čutni dražljaji. Predvajajmo zvoke narave in uporabimo naravne dišeče sveče ter eterična olja, ki nas bodo popeljala na morje, v gozd ali gore.

Besedilo: Neža Pečan

Fotografije: Unsplash, Pinterest