Pojem se nanaša na manjša, lahka vozila s hitrostjo do 25 km/h. Upravlja jih uporabnik sam, za razliko od azijskih rikš. Vključujejo kolesa, e-kolesa, urbane motocikle, električne rolke, zadnja leta pa tudi vedno bolj priljubljene električne skiroje.

Ti so skorajda preko noči zavzeli mesta po vsem svetu. Vsakodnevnemu premikanju na krajše razdalje so dodali element zabave, zato njihova izjemna priljubljenost ne preseneča. Enostavni so za uporabo, poleg tega pa se ponašajo z večjo mero trajnostnosti kot marsikatero drugo prevozno sredstvo. Sprva so jih popularizirali prebivalci zahodne obale ZDA, nato so se razširili na vzhod in nenazadnje pristali v evropskih mestih. Kako njihovo porast sprejemajo mesta po vsem svetu?

Trg za mikromobilnost je relativno nov, s svojimi inovativnimi pristopi implementacije pa je ustvaril na desetine novih podjetij.  Poslovneži upravičeno vidijo potencial na tem področju, raziskava podjetja McKinsey napoveduje, da bo trg mikromobilnosti v naslednjem desetletju vreden okrog 150 milijonov dolarjev, v ZDA pa še enkrat toliko.

Zanimivo je, da so se električni skiroji splošni javnosti priljubili veliko hitreje kot denimo sistemi mestnih koles. Všečni so širši množici kot slednja, njihova majhnost pa omogoča parkiranje skorajda kjerkoli. Posebno so priročni na krajših razdaljah, ki se ljudem zdijo prekratke za kolesarjenje in predolge za pešačenje.

Neprimerna infrastruktura za tovrsten transport pa pogosto pomeni nevarnost za druge udeležence v prometu, uporabniki teh skirojev se namreč marsikje poslužijo kar pločnika. Tako so kljub svoji priročnosti postali nezaželeni v prometu. Leta 2018 so v San Franciscu celo prepovedali ta vozila treh različnih proizvajalcev. Kljub temu, da električni skiroji predstavljajo efektivno, ugodno in trajnostno rešitev za mobilnost na krajše razdalje, potrebujemo tudi rešitve za njihovo varno vpeljavo v mesta.