Načrt nacionalnega kolesarskega omrežja, ki je bil pripravljen že pred leti, predvideva več tisoč kilometrov kolesarskih povezav po vsej Sloveniji. Med regijami pri uresničevanju teh načrtov izstopa predvsem Gorenjska, kjer razvoj poteka med najhitrejšimi v državi.

Gorenjska danes razpolaga z enim najbolj razvejanih regijskih kolesarskih omrežij v Sloveniji. Mreža obsega približno 640 kilometrov državnih in lokalnih kolesarskih povezav na območju gorenjskih občin ter nekaterih sosednjih lokalnih skupnosti. Pri njenem načrtovanju so sodelovale vse gorenjske občine skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, skupni cilj pa je vzpostaviti enotno, pregledno in predvsem varno omrežje za vsakodnevne uporabnike ter obiskovalce regije.

Osrednjo povezavo predstavlja daljinska kolesarska pot D2 oziroma Savska kolesarska pot, ki povezuje severozahodni del Slovenije z osrednjim delom države. Na Gorenjskem njen najbolj prepoznaven odsek vodi skozi Zgornjesavsko dolino, od Jesenic preko Kranjske Gore vse do Rateč.

Katere povezave so že urejene?

Najbolj urejen in med obiskovalci najbolj priljubljen del omrežja poteka skozi Zgornjesavsko dolino. Kolesarska pot med Jesenicami, Mojstrano, Kranjsko Goro in Ratečami je v večjem delu speljana po nekdanji železniški progi. Ker je ločena od motornega prometa, velja za eno najvarnejših in najbolj obiskanih kolesarskih poti v Sloveniji.

Pomemben korak naprej predstavlja tudi nova kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem, ki bo povezala dve najpomembnejši turistični destinaciji na Gorenjskem. Zaradi zahtevnega terena in posledic neurij se je izvedba projekta podaljšala, po zadnjih napovedih pa naj bi bila pot dokončana še letos.

V zadnjih letih so bile nove kolesarske povezave urejene tudi na območju Kranja, Naklega, Radovljice, Žirovnice, Škofje Loke in drugih občin. S tem so postopoma povezovali posamezne kraje in odpravljali manjkajoče odseke v regijskem omrežju.

Kateri projekti sledijo?

V prihodnjih letih bo pomemben del novih naložb izveden v okviru Dogovora za razvoj gorenjske regije.

Med večjimi načrtovanimi projekti je skoraj pet kilometrov dolga kolesarska povezava skozi občino Naklo, ki bo območje povezala z državnim in evropskim kolesarskim omrežjem.

V občini Škofja Loka načrtujejo nove povezave proti Železnikom in Gorenji vasi ter dodatne mestne kolesarske poti. V občini Železniki pa je predvidena ureditev povezave med Selci, Dolenjo vasjo in Ševljami.

Skupna vrednost načrtovanih projektov znaša več milijonov evrov, pri čemer bo večina sredstev zagotovljena iz evropskih skladov.

Kje ostajajo največji izzivi?

Čeprav je regijsko omrežje danes dobro načrtovano in večinoma tudi označeno, še vedno ni v celoti neprekinjeno oziroma povsod enako varno.

Na številnih odsekih morajo kolesarji še vedno uporabljati regionalne ceste skupaj z motornim prometom. Med največjimi vrzelmi ostajajo povezave med Kranjem in Šenčurjem, Cerkljami na Gorenjskem, Tržičem ter Preddvorom, prav tako pa tudi posamezni odseki med Jesenicami in Radovljico ter v Poljanski in Selški dolini.

Prav odprava teh manjkajočih povezav bo ključna, če želi Gorenjska kolesarjenje še bolj uveljaviti kot vsakodnevno obliko mobilnosti in ne le kot pomemben del turistične ponudbe.

Kako se uvršča med slovenskimi regijami?

Gorenjska ima v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami pomembno prednost, saj razpolaga z enotno zasnovanim regijskim kolesarskim omrežjem. Bila je tudi prva regija v Sloveniji, ki je sistematično označila državne in lokalne kolesarske povezave.

Po drugi strani nekatere druge regije že ponujajo daljše odseke fizično ločenih kolesarskih poti. Med najbolj prepoznavnimi so Dravska kolesarska pot na Štajerskem, Parenzana v slovenski Istri in Štrekna na Koroškem.

Posebnost Gorenjske je predvsem njena raznolikost. Na razmeroma majhnem območju združuje alpske doline, jezera, kulturne znamenitosti in priljubljene turistične kraje, zato ponuja odlične pogoje tako za rekreativne kot tudi zahtevnejše športne kolesarje.

Gorenjska kot del mednarodnih kolesarskih povezav

Pomembna prednost regije je tudi njena odlična čezmejna povezanost.

V Ratečah se slovensko kolesarsko omrežje nadaljuje proti Trbižu in naprej skozi Kanalsko dolino, hkrati pa omogoča povezavo z avstrijskim Arnoldsteinom. Večina teh poti poteka po trasah nekdanjih železnic, zato so varne, pregledne in primerne tudi za družine z otroki. Takšne povezave omogočajo večdnevne kolesarske izlete skoraj brez stika z motornim prometom.

Na ta način Gorenjska postaja pomemben del širšega alpsko-jadranskega kolesarskega prostora, ki povezuje Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Čeprav je bilo v zadnjih letih narejenega veliko, razvoj kolesarske infrastrukture še zdaleč ni zaključen. V prihodnje bo največ pozornosti namenjene odpravljanju manjkajočih povezav med večjimi naselji ter gradnji fizično ločenih kolesarskih poti, ki bodo omogočale varno in udobno vsakodnevno vožnjo v službo, šolo ali po drugih vsakodnevnih opravkih.