NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

Intervju / Sonja Strniša: “Ne verjamem v naključja”

Intervju / Sonja Strniša: “Ne verjamem v naključja”

Deli

 

Ustvarjalna Kranjčanka iz naravnih materialov oblikuje igrive dizajnerske kose. Dela po občutku in se z njimi izraža, to pristnost pa je čutiti v vsakem izdelku, ki nastane pod njenimi rokami. Njeno strast je znamka Lestrson ponesla daleč preko meja Slovenije.

1. V srednji šoli ste se izučili zlatarstva, lastno blagovno znamko pa ste ustanovili šele pred nekaj leti, po dolgi karieri v zavarovalništvu. Vas je ves čas spremljala želja po ustvarjanju?

V prvih razredih osnovne šole pri likovnem pouku nisem ravno blestela. Čeprav sem bila vedno ocenjena zelo uspešno, se mi je zdelo, da so drugi veliko boljši od mene. Raje sem imela telovadbo. V šestem razredu pa sem za darilo od mame prejela Fimo maso in začela izdelovati nakit. Prosti čas sem hitro izkoristila za nove zamisli in izvedbo zamišljenih stvaritev. Vsi domači so hvalili moje delo in to je samo še spodbujalo mojo ustvarjalnost. Mami se je moj užitek po izdelavi nakita zdel zadosten razlog, da mi je predlagala vpis na srednjo zlatarsko šolo v Celju. Po končanem študiju se nisem želela zaposliti v zlatarskem ateljeju, zato sem šolanje nadaljevala kot ekonomski tehnik. Med študijem in tudi pozneje sem za sproščanja vedno posegla po polimerni masi in izdelovala nakit. Mislim, da je potreba po sproščanju izzvala in spodbujala mojo ustvarjalnost. Nikoli nisem razumela ljudi, ki so tekli in se rekreirali iz potrebe. Zame je rekreacija napor, v katerem nikoli nisem uživala. Danes mi je jasno, zakaj ne, sproščam se na meni najljubši način, z ustvarjanjem unikatnih izdelkov. Srečna sem, da se lahko na ta način tudi preživljam. 

2. Izdelujete vse od nakita do usnjenih torbic, znani pa ste predvsem po čudovitih keramičnih izdelkih z zlatimi detajli. Se je vaš pristop k ustvarjanju z leti spremenil?

Oblikujem in kreiram usnjene izdelke, kot so denarnice in torbice. Ostanke usnja izkoristim za izdelavo uhanov. Želim, da je pri nastajanju izdelka izkoristek materiala čim večji. Enako je z glino, pri kateri uporabljam različne tehnike izdelave. Svoj slog razvijam postopoma in z izkušnjami. Vedela sem, kaj želim, vendar zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj tega ni bilo mogoče uresničiti čez noč. V kombinaciji s trmo težim k popolnosti, zato je bilo na tej poti velikokrat težko, a vsakič poučno. Danes keramiko Lestrson krasi pravo zlato, brez katerega se mi zdijo vse naše skodelice nedokončane, prazne. Keramike Lestrson si brez zlata preprosto ne predstavljam več.

3. Na vašo keramiko prisega marsikdo, med drugim sodelujete z Lolito Eipprova, veliko pa prodate tudi v tujino. Kako ste dosegli trg izven meja Slovenije?

Mislim, da so ti nekateri ljudje v življenju resnično poslani na pot, jaz ne verjamem v naključja. Ko se združijo energija in zamisli, ne nastanejo samo čudovite poslovne zgodbe, rodi se prijateljstvo. Vsi ljudje, s katerimi sodelujem, so resnično čudoviti in Andrej Mercina ter Maja Humar, solastnika Lolite Eipprova, zagotovo spadata mednje. Ker se veliko udeležujem sejmov v tujini, so se prav tako ponudile priložnosti za različna sodelovanja v Avstriji in prav od tam takoj za Slovenci prihaja največ naročnikov. Preboj na ostali svetovni trg (Japonska, Amerika, Dubaj, Nemčija, Italija, Kitajska …) pa sem dosegla z objavami na Instagram profilu, preko katerega prejmem tudi največ naročil.

4. Kako pri vas poteka snovanje novih kosov? Kakšen je vaš ustvarjalni proces?

Novih kosov nikoli ne načrtujem, pri mojem delu se vse zgodi spontano in po občutku. Ničesar ne delam na silo. To se nikoli ne konča, tako kot bi si na koncu želela. Ideja pride sama po sebi, pomembno je samo, da jo čim hitreje realiziram, če se le da, kar takoj. 

5. Kateri del procesa vam je največji izziv? Katerega imate najraje?

Pri glini na primer, mi je všeč, da je toliko različnih procesov med postopkom izdelave, tako da težko rečem, kateri mi je najljubši in kateri je največji izziv. Zagotovo pa najraje odpiram peč, še posebej, ko je v njej nekaj novega. To je trenutek, ki mi vsakič znova na obraz nariše veselje ali pa žalost. Ampak ravno to pričakovanje in presenečenje je tisti del procesa, ki mi je zagotovo najljubši. 

6. Vaši keramični kosi so igrivi, prijazni. Kje iščete navdih zanje? 

Navdiha ne iščem. Gre za način izražanja občutkov in zamisli, ki jih z različnimi materiali prenesem v končni izdelek. Veseli me, da se vam zdijo igrivi in prijazni. 

7. Kako je na vaše delo vplivala epidemija? Se je kaj korenito spremenilo?

Na začetku epidemije me je bilo resnično strah, da se z izdelavo keramike ne bom mogla več preživljati. Ljudje so zapirali podjetja, ker preprosto niso prejemali naročil. Pri nas pa je z epidemijo povpraševanje samo naraščalo. Izkazalo se je, da zaradi vseh karanten, izolacij in dela od doma, ljudje veliko časa preživijo doma. 

Posledično so si začeli urejati stanovanja in kupovati stvari, ob katerih so se doma počutili prijetneje. Piti kavo iz lepe skodelice pa je zagotovo najlepša jutranja rutina. 

8. Izdelujete nakit, torbice in keramične kose – nameravate v prihodnosti zapluti še v kakšne druge vode, preizkusiti še več materialov?

Želim izdelati skodelice iz porcelana, ki jih bodo krasili poldragi kamni in zlato, seveda. Ni mi še jasno, kaj me čaka in koliko časa bo potrebnega, da se zamisel uresniči, vem pa, da bom s svojo trmo in vztrajnostjo zagotovo dosegla to, kar sem si zamislila.

 

9. Kaj je za vas največji izziv pri vodenju lastnega oblikovalskega studia?

Največji izziv je predvsem to, da se moram poleg izdelave izdelkov dnevno ukvarjati z objavami in fotografijami na družabnih omrežjih, odgovarjati ljudem na elektronsko pošto in sporočila ter pri tem ostati hitra in odzivna. Potem pa so tu še naročila, ki jih je treba lepo in skrbno zaviti ter poslati naročnikom.

Včasih se mi zdi, da ima dan premalo ur in da ne vem, kje se me drži glava.

10. Kaj je vaše glavno življenjsko vodilo?

Pomembno se mi zdi, da v življenju delaš tisto, kar imaš resnično rad. Da slediš svojim sanjam in vztrajaš do konca, tudi takrat, ko je resnično težko. 

11. Ste bolj za živahne ali umirjene interjerje?

Joj, ravno sem v fazi prenove stanovanja. Rada imam sodobne in trendne interjerje, vendar se zelo hitro spreminjajo. Pri nas smo si omislili bolj brezčasen interjer, za katerega si želim, da bi bilo v njem čutiti predvsem toplino in življenje. 

12. Katera je najpomembnejša lekcija, ki ste se jo naučili na svoji karierni poti?

Da se z vztrajnostjo lahko doseže marsikaj, če si to resnično želiš. 

13. Kakšne krožnike uporabljate sami?

Trenutno taščine, ker uporabljam tudi njeno kuhinjo. Ko se bomo preselili v novo stanovanje, upam, da mi bo uspelo narediti tudi kakšne moje, za nas.

14. Kakšni so vaši načrti za prihodnost blagovne znamke?

Rada bi, da blagovna znamka ostane butična, jaz pa še vedno tista, ki v delu neizmerno uživa.

Dizajn: Sonja Strniša, Lestrson Handmade

Pripravila: Neža Pečan

Fotografije: Arhiv Lestrson

Oznake:

Morda vam bo prav tako všeč