Bližajo se božično novoletni prazniki, ko bomo naše domove in poslovne prostore okrasili z božičnim in novoletnim okrasjem, kamor spadajo tudi okrasne smrečice. Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozi in med prodajo označena z nalepko modre barve, na kateri je letnica 2024.Nalepka zagotavlja, da so okrasna drevesa pridobljena na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile gozdove.

Modra nalepka, na kateri je napis “Darilo gozda vašemu domu”, kupce ozavešča, da je uporaba navadne smrečice iz lokalnega gozda naravi najbolj prijazna oblika božično-novoletne okrasitve, sporočajo iz Zavoda za gozdove Slovenije.  

“Pridobiva se jih iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile gozdove. Iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladega gozda, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo,” so pojasnili.

Pozornost velja tudi pri odsluženih drevescih po koncu praznikov, dodajajo. Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Naberete lahko le dva kilograma mahu, pa še to ne povsod

Pred božičnimi prazniki je zelo iskan tudi mah, ki ga v številnih domovih in cerkvah po Sloveniji uporabljajo pri postavljanju jaslic. A pri nabiranju veljajo drugačne omejitve kot za druge gozdne plodove. Nabrati smemo največ dva kilograma in še to ne povsod.

Znano je, da pravilnik omejuje nabiranje gob, kostanjev in drugih gozdnih plodov, manj pa, da omejitve veljajo tudi pri nabiranju mahu. Ta je v tednih pred božičem zelo iskan, saj je nepogrešljiv del slovenskih jaslic, a vsak obiskovalec ga lahko iz gozda odnese največ dva kilograma.

Poleg tega ni vseeno, kje ga naberemo, paziti je treba, da se mahovi ne odvzamejo z več kot ene petine površine, ki jo preraščajo, opozarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Po 41. členu Pravilnika o varstvu gozdov se namreč šteje, da se gozd opustoši oziroma se v njem ogrožajo njegove funkcije, “če se nabirajo mahovi tako, da se odstranijo z več kot 20 odstotkov površine, ki jo mahovi poraščajo”. 

Za opustošenje gozda lahko posameznika doleti od 400 do 800 evrov globe, če vas dobijo z več kot dvema kilogramoma mahu, pa je predvidena kazen od 200 do 400 evrov.