Kompakten tloris se odpira v višino in pri tem ustvarja niz manj konvencionalnih prostorov, ki so premišljeno uporabljeni. Bela pločevina, ki ščiti strešne dele konstrukcije, je logična izbira in zaokroža idejo o stavbi kot zavetišču. V notranjosti se nadaljuje zgodba o lesu, ki se pojavlja v najrazličnejših oblikah. Lesen stropni opaž je pobarvan z belo lazuro, tla ščitijo lesene deske, v nadstropje vodi leseno stopnišče. Še tisti konstrukcijski elementi, ki so zaradi gradbeno fizikalnih zahtev betonski, so obdelani tako, da odslikavajo teksturo lesa.
Unikatni deli pohištva so prav tako leseni. Zato ni naključje, da prav vsi prostori odslikavajo pristno domačnost, ki ustreza ruralnemu okolju, v katerem hiša stoji. Naključnemu obiskovalcu bi se lahko zdelo, da se je znašel v lastnem domu, in kar vleče ga, da se prisede k prostorni mizi in posreba skodelico čaja. Ob tem pogledi uhajajo skozi prostorne okenske odprtine, ki premišljeno kadrirajo okoliško krajino s poraslim hribovjem in že nas iz varnega gorskega zavetišča hipoma ponese v brezmejna gozdna prostranstva.
V nadstropju so spalni prostori in prostor s plezalno steno v petih ravneh, ki se zaključi v slemenu strešne konstrukcije. Tam je v manjši niši prostor za skupna ležišča. Posebna pozornost je namenjena detajlom, med katerimi je zagotovo pomemben tisti, ki je prvi fizični stik uporabnika z objektom – držalo vhodnih vrat.
Razgibana geometrija prostorov, igra svetlobe in kadriranje zunanjih vedut ustvarjajo niz netipičnih, zanimivih ambientov, ki prikličejo občutek, da si nekje drugje in hkrati v toplem, prijetnem domu, v varnem zavetišču.
Sledite nam