NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

Kulisa, ki amplificira zgodovino

Deli

Zasnova urejanja arheološkega parka temelji na infrastrukturnem pristopu, katerega značilnost je njegova lastna nereprezentativnost. Pomeni sistem dodajanja plasti za informacijsko bolj celostno dojemanje arheološke dediščine, z umestitvijo in materialnostjo pa doda k privlačnosti celovite predstavitve.

Turistična infrastruktura je funkcionalno in oblikovno strukturirana glede na uporabne sklope in prostorske pogoje. Zasnova urejanja odraža upoštevanje obstoječega stanja, potek in lokacijo arheoloških ostalin ter usmerjanje obiska.

Na vstopu v območje je urejen plato s kompozicijo kovinskega zabojnika s sanitarijami in prostorom za shranjevanje. Ovoj zabojnika je obenem informacijski pano. Pot obiskovalca vodi po glavni dostopni poti s pohodno površino iz predizdelanih montažnih pohodnih panelov, ki ne vzbuja povezave z nekdanjimi rimskimi potmi, njihovo materialnostjo in videzom. Konstrukcijski sistem montažnih pohodnih elementov, ograj, klopi in označevanja je modularen, prilagodljiv in demontažen. Na ogledni poti so pred pomembnejšimi arheološkimi točkami umeščeni označevalni elementi – totemi in klopi.

Za potrebe izvajanja pedagoških delavnic je urejen kotiček z arheopeskovniki. Nad mozaiki Emonske hiše je za zaščito mozaikov in hipokavsta pred meteorno vodo in UV-sevanjem v skladu s projektnimi pogoji ZVKDS izvedeno nadkritje, ki ne vzbuja povezave z obliko strehe nekdanje rimske hiše. Urejen in oživljen prostor arheoloških parkov postane del sodobne urbanosti. Infrastrukturni pristop urejanja omogoča ohranjanje parka kot izrazito parkovne površine in kar najmanjše fizično poseganje v območje dediščine.

  • Projekt: Arheološka parka Emonska hiša in Zgodnjekrščansko središče
  • Lokacija: Ljubljana
  • Leto: 2012
  • Vodilni avtorji: Polona Filipič, Peter Šenk
  • Soavtorji: Marko Pretnar, Primož Špacapan
  • Naročnik: Muzej in galerije mesta Ljubljana
  • Fotografije: Virginia Vrecl
Oznake: