Zgornja Savinjska dolina je območje z značilnim urbano-ruralnim kontekstom tradicionalnih in sodobnih gradenj. Zakonski par je zase in za svoji hčerki izbral za bodoči dom prav ta del naše dežele.

Parcela leži na jugovzhod naselja Podvrh, ki se ponaša s pogledi na Savinjsko dolino v treh smereh neba. Južno od zemljišča je bližnji hrib, ki zlasti pozimi zastira osončenje. Zagotavljanje zadostne osvetlitve in izkoriščanje pogledov so tako igrali odločilno vlogo pri oblikovanju.

Predpisi OPN so narekovali pravokotno zasnovo s simetrično dvokapnico, sleme pa je predpisano vzdolž daljše stranice tlorisa, z obveznim naklonom 45 stopinj. Dovoljena fasada je kontaktna, v svetlih barvnih odtenkih ali lesu. Najboljšo naravno osvetlitev je omogočila umestitev na severozahodni vogal parcele, s čimer sta arhitekta ohranila tudi njeno odprtost za potrebe vrta in sadovnjaka. Ta pozicija olajša dostop in omogoča parkirni prostor neposredno ob lokalni cesti.

Program je razdeljen v tri volumne: glavni objekt s stanovanjskim delom, servisni objekt s pokritim parkiriščem in strojnico ter gospodarski objekt z delavnico in shrambo, ki poteka vzdolž severozahodne meje zemljišča. Vsi trije deli sestavljajo prostorsko kompozicijo, ki se zgleduje po tipologijah lokalnega konteksta – kmetijah s pripadajočimi pomožnimi poslopji – in s tem izkorišča mikrolokacijo na začetku zaselka. S tem vizualno zaokroži oziroma izboljša podobo naselja in nadgrajuje njegovo silhueto. Obenem razsežen gospodarski objekt s približno petdeset kvadratnih metrov površine vizualno deli dvignjeno sosednjo parcelo in s tem na vrtu vzpostavlja zasebnost, ki je prej ni bilo.

V glavnem objektu je program razdeljen na javni oziroma bivalni del v pritličju in zasebni oziroma spalni na izkoriščenem podstrešju. V pritličju so vsi pomožni javni prostori (kopalnica, stranišče, savna, shramba, kuhinja) združeni v enoten središčni volumen, ki s svojo razgibanostjo ločuje in definira ostale prostore: dnevno sobo, jedilnico, delovno sobo in utiliti. Ta razporeditev poleg odličnega prostorskega izkoristka brez hodnikov omogoča krožno prehajanje po notranjem obodu, kar hiši z občutkom razsežnosti daje dodatno dimenzijo.

Mansardni prostori, glavna spalnica, tri otroške sobe, kopalnica in galerija so nanizani vzdolž osrednjega hodnika. Predpisan strmi naklon strehe je v mansardi ustvaril znaten volumen med stropom in slemenom. Arhitekta sta ga domiselno uredila kot t. i. tretjo etažo in v njem ustvarila otroško igralnico, ki e po vsej dolžini odpira proti nižjim etažam.

Konstrukcijsko je glavni objekt razdeljen na pritličje, ki je zaradi velikih svetlih razponov izvedeno iz AB-sten, in mansardo – montažno leseno gradnjo iz masivnih sten (RIKO). Servisni objekt je izveden v klasični opečni gradnji z lesenim ostrešjem, gospodarski pa je v celoti lesen. Za pritličje so bili na željo investitorja v celoti uporabljeni elementi, pridobljeni s ponovno uporabo in predelavo starega kozolca iz Savinjske doline, medtem ko je ostrešje v celoti novo. Ogrevalni sistem uporablja sodobno tehnologijo ogrevanja na trda goriva z lesenimi peleti in zalogovniki tople vode, drugih pomembnejših vgrajenih sistemov ni.

• Ime projekta: Enodružinska hiša Podvrh
• Lokacija: Podvrh, Savinjska dolina
• Arhitektura: BOAR, PESA
• Fotografija: Lara Žitko
• Projektanti: Bor Pungerčič, univ. dipl. inž. arh., Petra Stojsavljević, univ. dipl. inž. arh.
• Leto: 2018
• Površina: 310 m² (bruto)
• Pritličje: 150 m² (neto)
• Nadstropje: 90 m² (neto)