Raketa je z restavracijo Cubo oziroma njenim lastnikom ustvarjalno povezana že dolgo. Dovolj dolgo, da je sodelovala tako pri prvih zasnovah kot tudi pri vseh pomembnejših razširitvah te ugledne prehranjevalne institucije glavnega mesta Slovenije.
V želji po vrtu je zato zlahka prepoznala tudi priložnost za dokončno rešitev stare zagate, iskanja primernega vhoda v restavracijo. Ta namreč še zdaleč ni odražal slovesa restavracije. Načrtovanje zunanje ureditve je zato biro začel z izhodiščem, da sta vrt in vstopni del pomembnejša od parkirišča.
V ospredje rešitve so arhitekti postavili zid kot dramatičen kontrast kaotični prometnici. Postavitev več kot 10 metrov dolgega betonskega monolita, lahko bi rekli skulpture, je vzpostavila nova razmerja med mestno vpadnico, parkiriščem in zasebnostjo, pričakovano od gostilniškega prostora.
Zid je eden najosnovnejših elementov. Ločuje, zamejuje, varuje. Je mogočen in skrivnosten. Nudi zavetje, stabilnost in varnost. Je tudi orodje presenečenja, saj na drugi strani skriva nepričakovano, v tem primeru prijeten ambient in privlačno vzdušje. Nad njim se vzpenja zelenje, ki daje potrebno mehkobo in obljublja lahkotnost.
Diagonalna zasnova zidu sledi oblikovnim značilnostim fasade obstoječega objekta. Ob tem nastali naklon omogoča tudi pretakanje vode – ta se po zarezi preliva z nivoja na nivo. Nežno žuborenje objema obod vrta in je dovolj glasno, da goste odreši urbanega utripa. Hkrati je tudi dovolj tiho, da ne zasenči zasebnih pogovorov.
Zelenje, žuborenje in pretakanje vode počasi utrjujejo vtis parka, hkrati pa ustvarjajo sproščen ambient, popolnoma drugačen od tistega na hrupni strani novega zidu.
Čeprav je majhen po kvadraturi, pa projekt ustvarjalno in hkrati samozavestno pod vprašaj postavlja navidezno samoumevnost katerega koli parkirišča. Preizkuša torej naše vrednote in pozornost, ki jo namenjamo prisotnosti zelenja, urejenim zunanjim površinam in prostorom za druženje.
Sledite nam