Električna energija je v številnih evropskih državah približno trikrat dražja od plina. Od začetka energetske krize leta 2021 so se maloprodajne cene v industriji skoraj podvojile, kar močno vpliva na konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Po navedbah portala Slo24 Evropa za uresničitev dogovora o čisti industriji nujno potrebuje cenovno dostopno energijo, saj visoki stroški škodijo tako prebivalcem kot podjetjem.

Država neposredno ne more poceniti elektrike, lahko pa zagotovi pomoč

»Država ne more poceniti proizvodnje električne energije. Lahko pa zagotovi pomoč z vzpostavitvijo sheme državne pomoči – kolikor to dovoljujejo pravila EU, če obstaja potreba in so zagotovljena sredstva,« sporočajo z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Evropska komisija je v okviru dogovora o čisti industriji določila pogoje za uvedbo začasne cenovne olajšave električne energije za energetsko intenzivne porabnike, vendar največ za obdobje treh let. Okvir državno pomoč v sklopu čistega industrijskega dogovora (CISAF), ki je bil junija uradno sprejet, praviloma velja do 31. decembra 2030.

»Pogoj za shemo je, da morajo upravičenci vsaj 50 odstotkov prejete pomoči nameniti naložbam v razogljičenje. Že ob oddaji vloge bodo morali opredeliti, kako in do kdaj bodo te naložbe izvedli,« so še pojasnili na ministrstvu.

Dogovor o čisti industriji prinaša skupni načrt za konkurenčnost in razogljičenje. Evropska komisija je napovedala, da bo v drugem četrtletju 2025 sprejela nov okvir za državno pomoč. Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo temelji na znižanju stroškov energije za vse, dokončanju energetske unije, privabljanju naložb ter zagotavljanju pripravljenosti na morebitne energetske krize.

Podpora energetsko intenzivnim panogam

Novi okvir omogoča subvencioniranje stroškov električne energije za podjetja v panogah, ki so posebej izpostavljene mednarodni konkurenci in katerih proizvodnja temelji na visoki porabi energije. Gre predvsem za jeklarstvo, kovinsko in kemično industrijo ter sektor čistih tehnologij.

Vlada Republike Slovenije je ustanovila delovno skupino, ki pripravlja predlog izvajanja ukrepa Začasna cenovna olajšava električne energije za energetsko intenzivne uporabnike. Skupina bo oblikovala način izvajanja v skladu s pravili državne pomoči ter določila potrebne nadaljnje korake.

Med ukrepi, ki naj bi preoblikovali razogljičenje v gonilo rasti evropske industrije, so znižanje cen energije, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter oblikovanje pogojev, v katerih bodo podjetja dolgoročno uspevala.

»Če bo shema vzpostavljena, bodo pravne podlage urejale tudi nadzor nad višino pomoči in obveznostmi upravičencev. Naložbe v razogljičenje bodo dolgoročno znižale neposredne stroške energije ter posredne stroške, povezane z emisijami toplogrednih plinov. Podjetja bodo zato dolgoročno konkurenčnejša, kot bi bila brez teh naložb,« so za Slo24 poudarili na ministrstvu.