NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

5 umetniških gibanj, ki so vplivala na današnjo arhitekturo

5 umetniških gibanj, ki so vplivala na današnjo arhitekturo

Deli

Že od nekdaj sta umetnost in arhitektura nerazdružljivo povezani. Od baroka do modernizma – arhitekti so vedno jemali navdih iz stilističnih pristopov, tehnik in idej zgodovinskih gibanj v umetnosti ter jih transponirali v velikopotezne bivanjske strukture. V prispevku raziskujemo pet gibanj, ki so bila ključnega pomena za današnjo arhitekturo.

Art nouveau

Na prelomnici 19. in 20. stoletja naj bi švicarski umetnik Hermann Obrist ustanovil gibanje, imenovano tudi Jugendstil. Umetnostni zgodovinarji glede tega niso poenoteni, kot utemeljitelje navajajo tudi Georga Hirtha, Petra Behrensa in Otta Eckmanna. Vsem so skupni motivi cvetov, organske linije, flora in favna, pokrajine in najpomembnejše: harmoničen odnos med človekom in naravo. Te lastnosti so se odražale tudi v arhitekturi in snovanju pohištva, kjer so naštete motive upodabljali z umetnimi in naravnimi materiali. Ene prvih hiš v slogu Art nouveau so bile zgrajene v Bruslju, zasnovala sta jih Paul Hankar in Victor Horta, ki sta s svojimi deli zabrisala meje med arhitekturo in naravo.

Dadaizem

Uporniško in revolucionarno gibanje v zgodnjem 20. stoletju je bilo sprva zaznano v umetniškem klubu Cabaret Voltaire v Zurichu. Zagon je dobilo predvsem v letih  1916-1924, najbolj prisotno pa je bilo v Švici, Parizu in New Yorku. Izstopajoča imena dadaizma so Hugo Ball, Marcel Duchamp, Hans Arp in Sophie Taeuber-Arp. Ti radikalno-avantgardni umetniki so se norčevali iz vojne in kapitalizma, zato so vpeljali iracionalne koncepte umetnosti z obilico humorja in protiumetniškega pristopa. S svojimi idejami so navdihnili arhitekte, kot so Otto Wagner, Erich Mendelsohn in Adolf Loos. Ti so spremenili odnos do ornamentov, oblik in materialov ter zasnovali popolnoma drugačne zgradbe od ostalih, ki so se gradile v tistem času. Dadaizem je ponudil možnost za nastanek nove perspektive in odmik od tradicionalne arhitekture. Stavbe so postale skulpture in utrle pot za nastanek dekonstruktivizma, enega najbolj kontroverznih gibanj v 21. stoletju.

De stijl

»Govorimo o konkretnem in ne abstraktnem slikarstvu, kajti nič ni bolj konkretnega, bolj resničnega, kot so barva, linija in ploskev,« – Theo van Doesburg. 1917, Nizozemska: Piet Mondrian in Theo van Doesburg želita prikazati idealno združitev oblike in funkcije. Gibanje je bilo, tako kot dadaizem, odgovor na kaos 1. svetovne vojne. Z izčiščenimi geometrijskimi oblikami in primarnimi barvami so njegovi pripadniki ustvarili lasten vizualni jezik, ki ga mnogi povezujejo z artdekojem in kubizmom. De stijlov vpliv na arhitekturo je pripomogel k zagonu mednarodnega sloga 1920. in 1930. let, imenovanega modernizem. Njegove esencialne oblike in barve s preprostimi horizontalnimi in vertikalnimi elementi so dovoljevale fleksibilnost in transformacijo prostora, kar je v praksi pomenilo neodvisne ravnine, ki sestavljajo celoto glede na uporabnikove potrebe. Sobe niso bile hierarhično razporejene, temveč so bile medsebojno enakovredne. Kompozicija Schroederjeve hiše (1924), denimo, je postala predmet raziskovanja za mnoge arhitekte, umetnike in zgodovinarje.

Pop art

Kot pove že ime, je ta umetniška smer črpala navdih iz medijev, masovne proizvodnje in pop kulture. Sprva se je pojavila v Veliki Britaniji v 50. letih, ko so spričo ekonomskih in socialnih pogojev po 2. svetovni vojni umetniki pričeli preoblikovati vsakodnevne objekte v umetniška dela. Nedolgo zatem sta se gibanju pridružila Američana Andy Warhol in Roy Lichtenstein in postala ena izmed njegovih glavnih akterjev. Pop art je navdihnil arhitekte k osvoboditvi od linearnosti in skromnosti modernizma, v ospredje pa je potisnil uporabo tehnologije in masovne produkcije. Fasade, interjerji in javni prostori so postali platna za eksperimente s svetlobo, barvo in nepravilne oblike.

Surrealizem

Ta umetniška smer je, v raziskovanju vizualne umetnosti in literature kot sredstev za revolucijo človeške izkušnje, postala zagovornica osvobojenega uma in umetniškega izraza. Surrealisti so ustvarjali alternativne svetove s poglabljanjem v lastno psiho: njihov pristop vključuje distorzirano perspektivo in nekonvencionalne materiale, kompozicije in plastenje. S pionirjema, Salvadorjem Dalijem in Frederickom Kieslerjem, je surrealizem na novo definiral arhitekturo 20. in 21. stoletja. V njegovih interjerjih je zaznati dobesedno simboliko in optične iluzije, kar je moč videti v Kieslerjevi Neskončni hiši in Gehryjevem muzeju Vitra.

Foto gradivo: https://www.archdaily.com/

Oznake:

Morda vam bo prav tako všeč