Diskretno, glamurozno pribežališče slavnih, vse odkar je daljnega leta 1912 odprl svoja vrata. Zasnoval ga je arhitekt Elmer Grey v duhu mediteranskega preporoda. S svojimi verandami, oboki in zunanjim pohištvom iz ratana se je vzpenjal na griču nad glavno cesto, ki je takrat tekla skozi kalifornijsko podeželje. Sprva je bil bele barve, nato pa je leta 1948 dobil značilno rožnato-zeleno fasado, ki jo poznamo iz mnogih filmov in televizijskih nanizank. Poleg 210 sob je obsegal tudi 23 bungalov, izredno priljubljenih predvsem pri zvezdnikih. Poleg Greya je pri načrtovanju ikoničnega hotela sodeloval tudi arhitekt Paul Williams, skoraj pet hektarjev vrtov pa je zasnoval krajinski arhitekt Wilbur David Cook.
Covina Bowl
V južni Kaliforniji se nahaja nemalo kegljišč iz sredine 20. stoletja, posebno slikovit primer pa je moč najti na cesti San Bernardino. S svojo strmo, na piramido spominjajočo streho, vzbuja občutke eskapizma in eksotike in predstavlja eno v nizu tovrstnih zgradb, zasnovanih v biroju arhitektov Powers, Daly in DeRosa. Zaključena je bila leta 1956, ob cesti pa njeno prisotnost naznanja 18-metrski znak v klasični obliki googie arhitekture.
Zgradba Bradbury
Leta 1893 zgrajena arhitekturna znamenitost v središču poslovnega dela Los Angelesa slovi po naravno osvetljenem atriju in stopniščih ter hidravličnih dvigalih s čudovitimi železnimi ograjami. Stavba izstopa v sicer konzervativni karieri arhitekta Georga Wymana, to pa lahko pripišemo tudi viziji naročnika, rudarskega mogotca Lewisa L. Bradburyja. Še danes jo uporabljajo kot pisarniški objekt, vhodna avla in prvo nadstropje pa sta na ogled širši javnosti.
Koncertna dvorana Walta Disneyja
Projektiranje doma losangeleških filharmonikov je po zmagi na razpisu leta 1988 pripadla kanadsko-ameriškemu arhitektu Franku Gehryju. Sedeži v dvorani so umeščeni na vseh straneh orkestra, lože pa so popolnoma izpustili, ker so se želeli izogniti ekonomsko-socialnim delitvam občinstva. Zunanjost je arhitekt oblikoval s pomočjo papirnih modelov in skic, kompozicija jeklenih krivin pa simbolizira glasbeni utrip in fluidnost Los Angelesa.
Wayfearers Chapel
Visoko na obmorski strmini, sredi nasadov sekvoj in urejenih vrtov, kraljuje prečudovita steklena cerkev. Odlikujejo jo geometrijski elementi in močna povezanost s krajino, kar je značilno za arhitekturne zasnove Lloyda Wrighta, sina slovitega ameriškega arhitekta. Okvir kapelice gradita les in jeklo, steklena obzidava pod različnimi koti pa v notranjost povabi svetlobo kot enega glavnih elementov zgradbe. Krožno okno nad oltarjem ustvarja živo sliko okoliških dreves in nenehno spreminjajočega se neba.
Union Station
Imenovana tudi zadnja vélika železniška postaja v ZDA, danes predstavlja srce mesta, v katerem prebiva. Ta razkošen vhod v Los Angeles je bil dokončan leta 1939, z njim pa so želeli ublažiti prometne zastoje in združiti železničarska skladišča na eno mesto. Slavnostne otvoritve se je udeležilo kar pol milijona ljudi, že po kakšnem desetletju pa je železniški promet upadel zaradi razmaha avtomobilskih in letalskih prevozov. V devetdesetih letih je bila postaja deležna vizualne osvežitve novega imena, danes pa je ena izmed ključnih atrakcij Los Angelesa.
Fotografije: Shutterstock
Sledite nam