NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

Arhitekturni vpogled v zgodovino Ljubljane

Arhitekturni vpogled v zgodovino Ljubljane

Deli

V Ljubljani vas v mirnem okolju pod Rožnikom v objemu čudovite narave in nedaleč od mestnega središča pričakuje ena najstarejših ljubljanskih gostiln. Njena zgodba sega v leto 1889, ko je prvi Čad tu odprl vinotoč. Gostilna, ki se je uspešno razvijala več generacij, danes slovi po jedeh, pripravljenih na klasičnem žaru in edinstvenem senčnem poletnem vrtu.

Osnova kuhinje je žar, ki v svoji prvinski obliki z uporabo pravega oglja daje gostilni prepoznaven pečat. Mesne specialitete, pečena paprika in nepogrešljivi prebranec so le del ponudbe, ki je tu preprosto ne smete izpustiti. Dopolnjujejo jo druge zelenjavne in sezonske jedi, ki jih v Sloveniji in na Balkanu dobro poznamo.

Leta 2016 se je lastnikom porodila ideja, da bi na mestu degradiranega gospodarskega lesenega objekta zgradili butični hotel s širšo ponudbo, kot so jo imeli do tedaj. Tako je družina Čad svojo gostilno nadgradila z gradnjo kavarniškega paviljona, obstoječim poslopjem s poletnim vrtom pa je bil dodan vrhunsko zasnovan butični hotel. Po 133 letih je Rožna dolina bogatejša za štirizvezdični hotel, ki nudi osemintrideset ležišč v osemnajstih sodobno opremljenih sobah. Ima lepo urejeno okolico z lastnim parkiriščem, otroškim igriščem, manjšim ribnikom in jahališčem za islandske konje iz domačega jahalnega kluba.

Ponudba v gostilni je železni repertoar in se z leti ne menja, toda v Bistroju Čad je zavel svež kulinarični veter. Začne se z zajtrkom, ki je postrežen in si ga lahko privoščijo tudi zunanji obiskovalci. Tradicionalni Čadov zajtrk, ki je le ena od izbir iz široke ponudbe, zadovolji vse okuse, saj mu je dodana tudi sadna ali vegetarijanska različica. Jedi po naročilu, pripravljene v bistroju, so sestavljene tako, da zadostijo malici, kosilu ali večerji. Tu je na voljo vse, od predjedi do sladic. V Bistroju deluje tudi kavarna s toplimi in hladnimi napitki, vrhunskimi vini, posebej sestavljenimi koktajli in izborom žganih pijač.

Na mestu novega hotela je pred tem stalo staro, zelo propadlo gospodarsko poslopje, ki zaradi mnogih predelav ni imelo kakšne posebne arhitekturne vrednosti. Naloga Arhitektov 2211 je bila zasnova novega objekta, ki se mora kljub sodobnosti vklopiti v sklop ostalih objektov. To jim je uspelo z deljeno fasado, ki z novimi materiali posnema koncept gradnje starih zgradb. Spodnji del je videti kot masivna zidana gradnja, zgoraj pa se bohoti lesena čipka, ki posnema leseno nadgradnjo starih objektov. Streha je dvokapnica z izvedenimi frčadami.

Hotel s svojo zasnovo tako spoštuje tradicijo okoliške gradnje, obenem pa izkorišča največjo dovoljeno velikost. Načrtovanje hotelske razporeditve je zahtevalo skrben razmislek in poletažni zamik. Premišljen tloris je omogočil umestitev kar osemnajstih sob, od tega dveh suit z ložo in enakega števila apartmajev z ložo v mansardi.

Delno vkopan pritlični del je zasnovan kot javni prostor, v katerem kraljujeta bogata naravna osvetlitev ter peskane, vlaknocementne plošče. Tam se raztezajo recepcija, kavarna z vrtom in prava posebnost: jahalnica. Servisni prostori hotela so dom našli v kletni etaži.

Navdih za zunanji videz objekta so arhitekti iskali v krošnjah dreves in konstrukcijskih elementih vil v tem delu Ljubljane. Dvokapnica se ponaša z rdečkasto pločevino s prirezanim čopom na južnem delu slemena, goste pa pred pogledi ščiti globina temno rjave kontaktne fasade s sekundarno leseno opno iz smrekovih moralov. Umestitev in zasnova volumna na tako pomembni lokaciji je po mnenju urbanistov mestne občine zahtevala dvokapno streho in se je kazala že pri zasnovi fasade. Nadaljnji razvoj volumna z dvokapno streho je spominjal na obliko vile, ki so jih v našem prostoru gradili že Rimljani. Diagonala kvadrata tvori venec strehe z naklonom 45 stopinj, ki pokriva tloris objekta iz dveh kvadratov v razmerju 1 : 2. V rimskem času je bil kompleks vile sestavljen iz več delov in arhitekti so objekt snovali v enakem duhu. Novi hotel Čad je tako produkt bogate zgodovine naše prestolnice, ki so jo z natančno raziskavo mojstrsko poustvarili projektanti biroja 2211.

Fotografije: Miran Kambič

Oznake: