NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

Art Deco: Kako so odkritja, izumi in moda ustvarili gibanje

Art Deco: Kako so odkritja, izumi in moda ustvarili gibanje

Deli

Art Deco oziroma Arts Décoratifs je nastal v dvajsetih letih prejšnjega stoletja po mednarodni razstavi Arts Décoratifs et Industriels Modernes v Parizu (1925). Šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je gibanje dobilo zagon tako v Evropi kot v ZDA in se razširilo na vse elemente dekorativne umetnosti, vključno s pohištvom, notranjim oblikovanjem, nakitom in arhitekturo.

Chryslerjeva zgradba

Njegova priljubljenost izvira iz njegovega edinstvenega nastanka. Namesto oblikovalskega gibanja, ki ga poganjajo politične ali filozofske sile, je bilo ustvarjeno spričo želje po glamuroznih in privlačnih spremembah in je odraz zlate dobe v Hollywoodu ter razširjenega gospodarskega razcveta.

Na gibanje, za katerega so značilni dekadenca, bogata uporaba barv in geometrijskih oblik, so pomembno vplivali odkrivanje artefaktov starodavnih civilizacij ter uvedba in občudovanje prvih avtomobilov. Art Deco, ki je bil močno podvržen tudi modnim smernicam, je skušal ustvariti obliko luksuznega modernizma, korak stran od tradicionalne arhitekture. Poudarek je dal na ročno izdelane in individualno oblikovane elemente, ki se redko množično proizvajajo.

Po Napoleonovi egipčanski ekspediciji v 18./19. stoletju in v obdobju egiptomanije je šele po odkritju Tutankamonove grobnice leta 1922 staroegipčanska stilizacija začela vplivati ​​na sodoben dizajn v obliki arhitekture, pohištva in nakita. Pojavilo se je silno navdušenje nad egipčanskimi motivi in ​​ekstravaganca, ki se je hitro odrazila v modi. Namesto da bi posnemali izvirne zasnove in artefakte, si je novo gibanje prizadevalo iskati močan vpliv starodavnih del z uporabo razkošnih barv in oblik, da bi poudarilo arhitekturo komercialnih prostorov. To se je ujemalo z razkošjem, ki ga vidimo v Hollywoodu, novi in ​​cvetoči industriji, in gospodarski blaginji burnih 20-ih.

Egiptovske podobe, kot so hieroglifi, sončni žarki, skarabeji in piramide, so se pojavile povsod. Z uvedbo nebotičnikov v tem obdobju so delno poustvarili prisotnost mogočnih piramid. Stavba Hoover (1932) v zahodnem Londonu je tipičen primer arhitekture Art Deco, na katero so močno vplivale staroegipčanske tematike. Prvotno je delovala kot proizvodni obrat podjetja Hoover, vključuje pa večino barv, ki jih najdemo v starodavni umetnosti, denimo zelena, rdeča in modra. Obenem posnema videz, podoben templju. Vhod je obdan z geometrijskimi in simetričnimi oblikami v glaziranih ploščicah, zelo podobnih tistim v egipčanski umetnosti.

Tovrsten zgodovinski romantizem pa se ni končal le s fascinacijo nad Egiptom, nadaljnja arheološka odkritja so prinesla tudi srednjeameriške in afriške elemente. 450 Sutter Street (1929) je tipičen primer zgradbe Art Deco, zgrajene v neo-majskem slogu. Okrašena stavba v veliki meri izvira iz majevske kulture in umetnosti. Obrnjen strop s piramido iz zlata v preddverju posnema notranjost majevskega templja, fasada pa se predstavlja kot brokat z nežnim vzorcem z notranjostjo iz jedkanih bronastih opažev.

V New Yorku naj bi Art Deco cvetel v drugi obliki, in sicer kot nebotičnik. Stavba Chrysler (1930), ki jo je zasnoval arhitekt William Van Alen za Walterja P. Chryslerja, vodjo istoimenske korporacije, je veličasten primer arhitekture Art Deco, na katero sta močno vplivala priljubljenost in komercialna uvedba avtomobila. Njegova jeklena konstrukcija in estetika predstavljata tako avtomobil Chrysler kot »strojno« dobo 1920-ih. Podobno kot model avtomobila, zgradbo krasijo orli, vogalni okraski pa izgledajo kot replike Chryslerjevega hladilnega elementa. Preddverje, obdano z marmorjem, predstavlja upodobitve samih delavcev in pripoveduje zgodbo o »dobi aviacije«. Stavba Chrysler je bila takrat utelešenje sodobnosti.

Zlata doba Hollywooda je sovpadala z Art Decojem, postala sta neločljiva. Zora avantgardnega filma in prehod iz nemih filmov v zvočne sta pritegnila ogromno občinstva, ki si je prišlo ogledati te nove, razburljive filme. To je vodilo v nastanek kina Art Deco. Futuristična arhitektura, zasnovana izključno kot odraz glamurja in romantike filma, je pomenila, da so te stavbe postale neke vrste filmske palače.

Zgodnji primer je Graumanovo egipčansko gledališče (1922), osupljiv primer egipčanskega sloga. V njegovem razkošnem ambientu se je odvila čisto prva hollywoodska filmska premiera. Kasnejši primer je gledališče Paramount (1931) v Oaklandu v Kaliforniji, ena prvih zgradb svojega časa, ki je v svojo arhitekturo integrirala delo številnih umetnikov. Na fasadi je umeščena mozaična plošča s plesnimi figurami, podobno prizorom iz starega Egipta.

Razkošje in maksimalizem Art Decoja ostajata nepozabna. Z uporabo materialov, kot so nerjaveče jeklo, aluminij in intarziran les, doseže posebno dramatičen učinek. Predstavljal je modo tistega časa in želel ustvariti eleganco, ki simbolizira bogastvo, blaginjo in prefinjenost. Kljub njegovemu zatonu med drugo svetovno vojno je arhitektura Art Deco še danes priljubljena kot slog in vir navdiha in ostaja pomemben del naše arhitekturne dediščine.

Fotografije: https://www.archdaily.com/

Oznake:

Morda vam bo prav tako všeč