NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

iQwood prejemnik najvišjega nacionalnega priznanja za inovacije

iQwood prejemnik najvišjega nacionalnega priznanja za inovacije

Deli

Včeraj je na Brdu pri Kranju potekal Dan inovativnosti 2023, v sklopu katerega Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) nagrajuje najboljše domače inovacije. Med prejemniki zlatega nacionalnega priznanja je tudi podjetje iQwood, ki je nagrado prejelo za razvoj najtanjše, nosilne, lesene masivne stene brez lepil na svetu. »Gre za izjemno priznanje za naše razvojno delo in potrditev, da tudi v Sloveniji premoremo veliko znanja in inovativnih idej, kako iz slovenskega lesa izdelati produkte z visoko dodano vrednostjo. Hkrati je potrditev, da je koncept »od hloda do hiše«, kjer želimo povezati celotno slovensko lesno predelovalno verigo, pravilna usmeritev na poti trajnostne gradnje in zelenega prehoda,« je povedal Marko Lukić, direktor in lastnik podjetja Lumar, večinskega lastnika podjetja iQwood. Na dogodku je bilo podeljenih 10 zlatih, 22 srebrnih, 11 bronastih priznanj, 2 posebni priznanji za inovacijski izziv ter 1 priznanje za prebojno invencijo.

iQwood & Trajnost

iQwood je industrijsko zasnovan izdelek, ki združuje stoletna stavbarska znanja in sodoben pristop k gradbeništvu ter arhitekturi. »V povsem naravni leseni masivni konstrukciji ni lepil, kemikalij in drugih kovin. V steno zložene deske so postavljene križno in spojene z lesenimi mozniki. Tako narejena križno mozničena stena je masivna in trajna, saj ponuja življenjsko dobo sto in več let. Razvoj tehnologije in izdelava masivne lesene stene brez vsebnosti lepila ima dodatno prednost zaradi zdrave bivalne klime kot tudi z ekološkega vidika. Zgolj za primerjavo: v trislojni CLT-konstrukciji za povprečno hišo je približno 250 kilogramov lepila, vemo pa, da takšnega lesa po izteku življenjske dobe ne moremo reciklirati. iQwood je tudi z vidika ogljičnega odtisa zelo čist proizvod: v 1 kg lesa je zajetega 1,7 kg CO2. V elementih za povprečno enodružinsko hišo izdelano iz iQwood elementov je tako zajetega preko 30t CO2«, je povedal Miha Bogataj, ustanovitelj podjetja iQwood.

Na sliki levo: Miha Bogataj, ustanovitelj podjetja iQwood; v sredini Marko Lukić, direktor in lastnik podjetja Lumar, večinskega lastnika podjetja iQwood

Lumar & iQwood: Od hloda do hiše

Slovenska lesnopredelovalna industrija je le še bleda senca paradnega konja izpred nekaj desetletij. V Lumarju so s strateško naložbo v iQwood začeli partnerstvo, ki omogoča povezovanje celotne lesnopredelovalne industrije – od hloda do končnega izdelka. »Smo med prvimi, ki se tega lotevamo strukturirano in upamo, da bomo v domačo predelavo lesa spodbudili tudi druga podjetja iz te panoge. Če bi namreč vso hlodovino, ki jo zdaj izvažamo, sami predelali v izdelke, kot je lesena hiša, bi lahko bogatili lokalno okolje, saj bi prispevali k delovnim mestom z večjo dodano vrednostjo, hkrati pa bi ta dodana vrednost ostajala v Sloveniji,” je dodal Lukić.

S prepletanjem stavbarske tradicije, ki jo na sodoben tehnološki način interpretira iQwood, in finalizacije objekta na ključ, ki ga ponuja podjetje Lumar, je tako slovenskemu kot tujemu trgu ponujena storitev, ki si je ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo in jo je v takšni obliki težko najti. V tujini, kjer je potencial za gradnjo iz lesa brez lepil in na arhitekturno visokem nivoju zelo velik, zaznavamo vse več interesa za naše lesene konstrukcije za gradnjo javnih objektov in stanovanjskih hiš. S križno mozničenimi stenami se namreč lahko gradi tudi od tri- do štirietažne objekte. »Z izdelkom nagovarjamo tudi javne naročnike v Sloveniji, da bi začeli javne stavbe, kot so vrtci, šole in domovi za starejše, projektirati in graditi s tem inovativnim stenskim sestavom, ki nudi visoko ugodje bivanja. V Selnici ob Dravi že poteka gradnja novega vrtca z naravnim konstrukcijskim sistemom iQwood,« doda Lukić.

Inovacija je plod uspešnega sodelovanja podjetja z raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami; Zavodom za gradbeništvo Ljubljana (ZAG), Biotehniško fakulteto v Ljubljani, Innorenew Izola, CBD Ljubljana in BE Ingenieure iz nemškega Karlsruheja.

Oznake:

Morda vam bo prav tako všeč