NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

Kakšna naj bi bila trajnostna mobilnost v prihodnje?

Deli

Minuli teden je zaznamoval evropski teden mobilnosti. Kot ugotavljajo v Centru mobilnosti Maribor, je največja ovira do bolj trajnostne mobilnosti v Sloveniji ta, da imajo škarje in platno v rokah ljudje, ki primarno razmišljajo kot avtomobilisti. Dejanja, ki sledijo velikim besedam o trajnostni mobilnosti, so velikokrat bolj kozmetični popravki kot dejanske spremembe. Tako vožnja z vlakom od Maribora do Kopra še kar traja pet ur, ob tem pa pripravljamo razširitev ljubljanske obvoznice, ponazarjajo. Okolju prijaznejša potovanja, predvsem na krajše razdalje, kjer imamo Slovenci še veliko manevrskega prostora, so tudi tista, ki jih opravimo s kolesi. Trajnostno potovanje je namreč potovanje, ko za svojo mobilnost izberemo način, ki v okolju pušča kar najmanjši ogljični odtis. Konkretno, izberemo hojo, vožnjo s kolesom, avtobus ali vlak, pojasnjujejo.

V letu 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kar je nekoliko več kot v letu 2017, ko je ta delež znašal 1,5 %. Približno dve tretjini poti, opravljenih s kolesom, je bilo krajših od 5 kilometrov. Od približno 204.000 poti, ki smo jih opravili s kolesom, je bil namen pri nekaj manj kot polovici (44 %) teh poti prosti čas – v povprečju so bile dolge 10 km in so trajale skoraj 40 min. 

Gneča na cesti

Kot ugotavlja Josip Rotar iz Mariborske kolesarske mreže,  je največja ovira za trajnostno premagovanje poti prav oklepanje cone udobja, saj je z avtomobilom veliko lažje potovati. A če se odpovemo avtomobilu, lahko prihranimo stroške nakupa avtomobila, registracije, servisov, parkirnine, goriva. In pogosto tudi čas, ki ga izgubljamo v čakanju v kolonah in iskanju parkirnega mesta, izpostavijo koristi uporabe bolj zelenih prevoznih sredstev, o katerih bi morali bolj resno razmisliti.  

Vse na enem mestu: Mobilnostno svetovanje, samopopravljalnica koles, servis kolesa, izposoja kolesarske opreme 

Center mobilnosti Maribor, Društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa, je dober primer za spodbujanje trajnostne mobilnosti pri nas. Do bolj trajnostne prihodnosti uporabnikom pomagajo tudi z mobilnostnim svetovanjem.  Večina ljudi prvič pride k njim zaradi servisa kolesa in so prijetno presenečeni, ko ugotovijo, da ne gre za komercialno dejavnost, ampak celovit pristop, ki vključuje svetovanje in pomoč glede vseh vprašanj v zvezi s kolesarjenjem in mobilnostjo nasploh, povedo. Ponujajo številne storitve, od servisa koles, izposoje koles in kolesarske opreme, do prodaje vozovnic za mestni avtobus in prostora v varovani kolesarnici na železniški postaji. Izvajajo tudi številne promocijske dogodke. Kot pripovedujejo, je najbolj popularna samopopravljalnica koles, Bajk kuhna, kjer si lahko uporabniki z njihovim znanjem in orodjem sami uredijo svoje kolo. Center je odprt vsak delavnik od 9. do 17. ure in je dostopen vsakomur, tako lokalnim prebivalcem kot drugim obiskovalcem mesta, pojasnjujejo v Mariborski kolesarski mreži. 

“Kot ugotavlja Josip Rotar iz Mariborske kolesarske mreže,  je največja ovira za trajnostno premagovanje poti prav oklepanje cone udobja, saj je z avtomobilom veliko lažje potovati. A če se odpovemo avtomobilu, lahko prihranimo stroške nakupa avtomobila, registracije, servisov, parkirnine, goriva.”

Kot poudarja Rotar, je ljudi motivirati k premagovanju vsakdanjih poti na bolj okolju prijazen način najlažje z urejeno infrastrukturo za kolesarje in z delujočim in konkurenčnim javnim transportom. A pri nas imamo, kot opaža,  nevzpodbudno stanje kolesarske infrastrukture in ne najboljši sistem javnega transporta. Se pa število kolesarjev kljub temu povečuje, kar je dober znak, so optimistični v mariborski kolesarski mreži.  

Kot sicer podobno ugotavljajo na SURSU, prebivalci, ki so se na delo peljali z avtomobilom, bodisi kot vozniki bodisi kot sopotniki, največkrat niso uporabili javnega prevoza, ker bi tako za pot do službe porabili preveč časa (33 %) ali pa ker javni prevoz ne vozi v času njihovega odhoda na delo oz. z dela (36 %). Le 1 % teh prebivalcev se za uporabo javnega prevoza ni odločil zaradi strahu pred okužbo. Skoraj nikogar pa od uporabe ni odvrnila (previsoka) cena vozovnice.

Škarje in platno imajo ljudje, ki razmišljajo kot avtomobilisti 

Največje prepreke za vsakodnevno kolesarjenje v večjih mestih so še nevarnosti v prometu, pa kraje koles in kolesarske opreme, slaba infrastruktura. In kje smo v tem pogledu v Sloveniji? Kot pravi Rotar, smo še vedno na začetku: “Stanje se sicer počasi izboljšuje, a problem je, da imajo škarje in platno v rokah ljudje, ki razmišljajo primarno kot avtomobilisti. Dobra ilustracija tega so zloglasni gumbi za naročanje zelene luči za pešce in kolesarje na semaforjih v mestu Maribor, ki praktično onemogočajo tekočo vožnjo in podaljšujejo čas potovanja. Ob tem gre tudi za očitno diskriminacijo vseh udeležencev prometu, ki ne sedijo v avtomobilih. Si predstavljate, da bi od voznikov motornih vozil pričakovali, da v vsakem križišču ustavijo, odprejo okno (ali pa kar izstopijo) in pritisnejo gumb?”  

Vedno bolj priljubljena v Sloveniji postajajo električna kolesa. Kot ugotavljajo na Statističnem uradu, se je v zadnjih petih letih močno povečal uvoz električnih. V letu 2017 smo jih uvozili nekaj manj kot 1.500, lani pa že skoraj 16.400 – največ (18 %) z Nizozemske, sledile so Nemčija, Češka, Belgija in Avstrija. Pa so res okolju prijazna opcija, če so uporabniki iste poti prej opravili z navadnim kolesom ali peš? Kot odgovarjajo, prednost električnih koles vidijo v tem, da lahko podaljšajo doseg in omogočijo dostopnost na bolj razgibanem terenu. Če se kdo zaradi električnega kolesa odloči, da bo manj uporabljal avtomobil, je to za okolje bolje, menijo v Mariborski kolesarski mreži.  

V zadnjih letih se je spremenila retorika, ne pa miselnost odločevalcev

Slovenija bi lahko zaradi svoje majhnosti postala zgled za bolj okolju prijazno mobilnost, pa je žal obratno. Kaj vse še čaka Slovenijo, da bi lahko v resnici dosegla bolj trajnostno mobilnost? Kot menijo v Mariborski kolesarski mreži,  je treba izboljšati predvsem povezanost z JPP med regijami znotraj države. Potovanje med Mariborom in Ljubljano z vlakom še vedno traja dobri dve uri v eno smer. Povezanost do drugih regijskih središč je še slabša. Dokler se to ne popravi, bodo ljudje uporabljali avtomobil, ker jim kaj drugega niti ne preostane, pravi Rotar: “V zadnjih letih se je najbolj spremenila retorika, nikakor pa ne miselnost odločevalcev. Danes je nujno ob vsaki priložnosti omenjati trajnost, ekologijo ipd., kar pa nikakor ne pomeni, da s tem resno mislimo. Zato so dejanja, ki sledijo velikim besedam, bolj kozmetični popravki kot dejanske spremembe. Potrebujemo recimo varno kolesarsko povezavo z enega na drug konec mesta, dobimo pa na cesto ali  pločnik čez noč narisano kolesarsko stezo. In vožnja z vlakom od Maribora do Kopra še kar traja pet ur, ob tem pa pripravljamo razširitev ljubljanske obvoznice.”

Oznake: