NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

Kapela v hrvaškem Zagorju

Kapela v hrvaškem Zagorju

Deli

Maja 2009 je v Zagrebu potekala prvovrstna kulturna prireditev – Kenneth Frampton je odprl razstavo risb Álvara Size.

Galerija ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse, ki so prišli na ogled razstave. Razstavljene so bile risbe, v katerih je portugalski arhitekt iskal končni izraz svoje kapele. Dvanajst let pozneje je bila končno pripravljena na izvedbo, dom je našla v pokrajini Zagorje, v grajskem parku baročnega dvorca Miljana, ki se nahaja le lučaj čez slovensko-hrvaško mejo pri Podčetrtku.

V pobočje najvišjega dela posestva je bil vzidan monoliten, skoraj v celoti zaprt volumen, obložen z apnenčastimi ploščami. Ta povezanost z okoljem kaže na asketsko zaprtost kapele. Prehodni prostor med naravnim in umetnim je arhitekt zasnoval kot teraso – piazzetto – s pogledom na gričevnato Zagorje in vrste modrikastih gorskih verig v ozadju. Tako naj bi človek bolje občutil prehod v drug svet – svet meditacije in duhovnosti. Samo zgradbo zaznamuje dvojnost njene materialnosti: zunanje obrobe iz naravnega klesanega kamna in notranja opna v litem betonu. Tehnologija izdelave vidnega betona določa podobo notranjosti v smislu reduciranja na najosnovnejše elemente. Edini “dekor” je opaž lupine s pritrditvenimi vdolbinami. Stroga čistost avtorjevega pristopa bi morda lahko spomnila na zgodnjekrščanske cerkvene zgradbe; v smislu tradicije je preteklost imanentna sedanjosti. O sodobnosti in celo aktualnosti takšnega minimalističnega dizajna ni nobenega dvoma.

Naravna svetloba vstopa le skozi nizko, vodoravno postavljeno odprtino za oltarjem, zato je bila izbira umetne svetlobe pomemben arhitekturni element. Siza jo je zasnoval tako, da obiskovalcu izboljša orientacijo, predvsem pa ustvari prostor in naredi prav posebno, odmaknjeno, tudi spodbudno vzdušje. V tem smislu bi na kapelo v Miljani lahko prenesli razmišljanja Walterja Benjamina o umetnosti kot kognitivnem mediju.

Vso cerkveno opremo je arhitekt zasnoval v skladu s celotno idejo kapele – natančno in dosledno, brez odvečnega ali všečnega. Prevladuje lesen križ, katerega oblika asociira na križanega Kristusa, obenem pa spominja na križ v znameniti cerkvi Santa Maria in Marco de Canavezes, enega najpomembnejših Sizinih zgodnjih del.

Tako kot tam, sta tudi v Miljanini kapeli dva koncepta razsežnosti – obseg človeka kot posameznika in razsežnost sveta. Zlomljena betonska konstrukcija ob vhodnem portalu simbolizira človeško merilo – hkrati predstavlja napušč, nišo ter klop. Omogoča zaščiten vhod v 8 metrov visok prostor, ki se zaradi smeri svetlobe zdi neskončen. Álvaro Siza je s svojo povsem osebno poetiko v Miljani ustvaril sakralni prostor, ki je tako individualen kot univerzalen.

Arhitektura: Álvaro Siza Vieira

Površina: 92 m²

Leto: 2021

Fotografije:  Miljenko Bernfest, Damir Fabijanić

Oznake: