Kompozicijski dialog med starim in novim

Ljubljanski arhitekturni atelje je zasnoval novo zgradbo koliščarskega muzeja le streljaj od središča prestolnice. Pri zasnovi so se arhitekti ozirali tako na sodobno okolico kot starodavni pomen prostora, v katerem stoji.

Novi mali muzej za interpretacijo lokalne kulture in narave (prazgodovinska kultura kolišč in narava Ljubljanskega barja) na Igu dopolnjuje arheološki muzej na prostem zunaj naselja (kolišča spadajo med Unescove znamenitosti). Skupaj s staro kaščo, ki so jo rešili pred rušenjem in obnovili, tvori nova stavba kompozicijski dialog med starim in novim, tradicionalnim in sodobnim, zaprto in odprto strukturo.

Muzej je umeščen v samo središče Iga, med obstoječe stavbe javnega programa: občino, pošto, osnovno šolo, cerkev z župniščem, sodobno središče (s knjižnico, ambulanto, trgovino, kavarno itd.) in kmetijo. Njegovo geometrijo in volumen so projektanti natančno umestili v okoliški kontekst ter ustvarili razdaljo in most do kašče. Muzej in kašča skupaj tvorita javno fasado, obrnjeno proti novo zasnovanemu trgu pred njima.

Objekt s svojo vzdolžno geometrijo evocira stari parcelacijski vzorec naselja, s čimer sledi okoliški morfologiji, vendar se tudi nekoliko zasuka in razširi, pri čemer poskuša kar najbolje izkoristiti prostorsko ekonomičnost parcele (z minimalnimi predpisanimi razdaljami do sosedov na severu in zahodu). Na južni strani se odpira proti soncu in zelenju ter tako smiselno zaokroža morfološko podobo kraja.

Stavba se s svojimi razmerji, obliko strehe, dvokapnimi fasadami in materialnostjo odziva na dediščino lokalne stavbne kulture, hkrati pa z uporabo sekundarnih ritmov stebrov obuja starodavne pilonske koče (specifičnost kraja, ‘genius loci’). Celoten značaj ‘kritičnega regionalizma’, umeščenost, prostorskost, kompozicija fasade, ‘obokani previs’, materialnost (les, beton, steklo) in detajli stavbe so sodobni, postajajo križišče skupnosti, hkrati pa pripadajo tudi mednarodnim obiskovalcem.