Večkrat nagrajeni oblikovalec se je sprva uveljavil kot avtor pohištvenih kosov, danes pa se ukvarja predvsem s snovanjem interjerja. Za svoje projekte pohištvo nemalokrat izdela kar sam in ustvarja edinstvene, neponovljive prostore z ”dušo”.

Kako se je začela vaša oblikovalska zgodba? Kaj vas je po srednji lesarski šoli vodilo v oblikovalske vode?

Že kot otrok, predvsem pa pozneje med srednješolskim izobraževanjem, sem se aktivneje ukvarjal z izdelavo manjših lesenih izdelkov in pohištva. Začel sem kot vajenec v mizarski delavnici izkušenega mojstra. Postopoma sem si opremil manjšo mizarsko delavnico v domači hiši in začel izdelovati različne izdelke. Poleg tehnične izvedbe in obdelave lesa sem ugotovil, da me privlači predvsem prva faza, ko je treba izdelek prilagoditi prostoru, naročnikovim željam in mu dati končno podobo. Po končani izobrazbi lesarskega tehnika sem se vpisal na študij dizajna, in sicer smer Notranja oprema ter tako tehnično znanje iz lesarstva nadgrajeval še na področju oblikovanja.

Marsikateri kos pohištva izdelate kar sami, kar je občudovanja vredno. Kaj je vaše vodilo pri snovanju teh kosov? Kako se lotite njihove izdelave?

Izdelati izdelek, ki sem si ga zamislil sam, je zame nekaj popolnoma naravnega. Proti koncu študija sem si zelo želel predstaviti svoje zamisli širši javnosti. Možnost lastne izdelave je bila takrat še toliko bolj uporabna in gospodarna. Kot mlad samostojni oblikovalec si namreč težko privoščiš naložbo v produkcijo lastnega oblikovanega izdelka, če ta še ni preizkušen na trgu in nima jasne prodajne strategije. Če je bila lastna produkcija oblikovanega takrat nujna z vidika samopredstavitve, je danes to drugače. Zdaj se izdelave lotevam predvsem iz ljubezni do obdelovanja lesa in radovednosti, kako bo določen detajl oziroma rešitev videti v svoji realni podobi.

Sem tip oblikovalca, ki mora vsako podrobnost opredeliti pred začetkom izdelave. V delavnici le redko izvedem kakšno spremembo, saj sem prepričan, da le na ta način pridem do končne podobe, ki sem si jo zamislil. Zagotovo mi je v veliko pomoč dobro poznavanje lesa in tehnoloških procesov izdelave, saj lahko na podlagi tega že med oblikovanjem predvidim določene težave in se jim poskušam izogniti.

Ali dizajn tudi sicer opredeljuje vaše življenje, izven dela?

Mislim, da ne. Morda nezavedno, ko opazujem okolico z malo bolj tehničnega in estetskega vidika. Če bolje pomislim, se pri opazovanju okolice, oblikovanega in grajenega ne zadovoljim samo z občudovanjem ali zgražanjem, ampak se zalotim, da mi misli hitro uidejo k razmišljanju, kaj stoji za videnim in na kakšen način je to izvedeno. Drugače pa se trudim, da izven svojega dela čim bolj uživam življenje s svojo družino in se, če ostane še kaj časa, ukvarjam s športom v naravi. V letih dela v oblikovanju sem namreč ugotovil, da nenehno delo brez premora izjemno zmanjša sposobnost ustvarjalnega razmišljanja, poleg tega pa se izgublja tudi veselje do dela, ki je predvsem pri našem delu ključnega pomena.

Lasten oblikovalski studio vodite že od leta 2014. Kako se je v teh letih spremenil vaš delovni proces?

Študij sem zaključeval v obdobju krize oziroma izhodu iz nje, zaradi česar ni bilo mogoče dobiti izkušenj z delom v kakšnem arhitekturno oblikovalskem biroju. Tako sem kmalu odprl lasten biro in vzpostavil sistem dela, ki se do danes ni kaj dosti spremenil. Največja sprememba od takrat se je zgodila pri vrsti dela, saj sem v prvih letih projektiral več delavniških izrisov za mizarska podjetja, lotil sem se tudi CNC-programiranja. Z leti sem ta del počasi opuščal in se posvetil celostnemu načrtovanju notranjih prostorov, ne le pohištva.

Opažate spremembe tudi pri naročnikih? So danes drugačni kot pred devetimi leti?

V tem obdobju oziroma predvsem v obdobju po veliki gospodarski krizi se je na področju oblikovanja interjerja pri nas zgodil velik korak naprej. Na splošno smo temu delu arhitekture začeli namenjati več pozornosti. Povprečnemu uporabniku prostora ni dovolj le miza, stol in luč, ampak se je začel poglobljeno spraševati, kakšni naj bodo ti elementi in kako naj bodo razporejeni, da bo bivanje v prostoru kar se da funkcionalno, udobno in estetsko. K temu so zagotovo v veliki meri pripomogle ugodne gospodarske razmere in mediji, predvsem medmrežje, kjer je na enem mestu mogoče najti nešteto primerov dobrih praks.

V svoji karieri ste prejeli že več nagrad. Kaj vam takšna priznanja pomenijo?

Nagrade in priznanja je vedno lepo sprejemati, opažam pa, da sem jih v preteklosti sprejemal s precej večjim veseljem in ponosom kot danes. Zdaj mi zagotovo pomeni več priznanje naročnika, ko po zaključenem sodelovanju in uporabi načrtovanega prostora izrazi hvaležnost ter zadovoljstvo.

Kateri kos, ki ste ga zasnovali, vam je najbolj pri srcu? Kakšna je njegova zgodba?

Mislim, da je to lesena klopca z imenom Slovenska pručka. Morda ne toliko zaradi dizajna, saj je ta vedno plod razmisleka in ustvarjalnosti v obdobju nastanka, ampak bolj zaradi procesa dela in izkušenj ter dobrih povezav, ki sem jih pridobil v okviru tega projekta. V procesu načrtovanja sem kot mlad oblikovalec stopil prvič v stik z večjim proizvajalcem, ki mi je omogočil mnogo koristnih in zanimivih vpogledov v proizvodni proces. Znanje in način razmišljanja, ki sem ju takrat pridobil, sta mi še danes v veliko pomoč pri oblikovanju.

Katere so najpomembnejše lekcije, ki ste se jih naučili od ustanovitve ateljeja do danes?

Zagotovo doslednost pri vsaki najmanjši podrobnosti v vseh fazah projektiranja. V preteklosti se je namreč zgodilo, da nekaterih podrobnosti nisem definiral natančno oziroma sem jih morda celo ignoriral. V fazi izvedbe so naenkrat nastale velike težave, mnogokrat povezane ravno s temi podrobnostmi.

Kje se skriva vaše poslanstvo, kaj vas žene naprej?

Moje poslanstvo je vsekakor upravičiti zaupanje naročnikov in jim s svojim znanjem ter izkušnjami v največji meri pomagati pri ustvarjanju funkcionalnega in prijetnega bivanjskega okolja. Naprej pa me zagotovo ženejo naročniki, ki jim bivanjsko okolje pomeni veliko in z mano delijo strast do lepega in funkcionalnega. 

Kakšne načrte imate za prihodnost ateljeja?

Glede rasti biroja nimam večjih načrtov. Osrečuje me namreč predvsem oblikovanje in ne toliko menedžersko delo, kar lahko postane primarna skrb pri vodenju večjega biroja. Še naprej bom stremel h kakovostno izvedenim projektom in se na ta način trudil privlačiti naročnike, ki bodo cenili dobro oblikovano bivanjsko okolje.

Fotografije: Ana Skobe, razen kjer piše drugače