Naslov označuje potrebnost izjav za lažje razumevanje vrojene logike delovanja institucij. Kontekstualno so postavljene v osrednjo kulturno os Madrida, da bi se vpraševale o strategijah moči, ki jih izvajajo tamkajšnji umetniški in kulturni centri. Projekt je bil zasnovan v okviru [M]UMoCA, Projects in Public Space, ki sta ga organizirala njegova direktorja Tomás Ruiz-Rivas and María María Acha-Kutscher. Samo delo je sestavljeno iz natisnjenih gesel, ki so bila skovana med leti 1995 in 2009. Javno akcijo so spremljala natančna navodila kako naj dogodek poteka. Izveden je bil 24. junija, 26. junija, 29. junija in 1. julija 2021, blizu Centra, muzeja Thyssen-Bornemisza, muzeja Prado, CaixaForum, muzeja Reina Sofia, Velázquez in Kristalne palace. To je prvi primer Pogačarjevega delegiranega performansa, kjer so različni posamezniki, ki niso umetniki, postavljeni v vlogo izvajalcev.
Tadej Pogačar je leta 1990 ustanovil Muzej sodobne umetnosti. Oktobra 1993 je z izdajo javnega manifesta muzej preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti in opredelil posebnosti novonastale “institucije”. Manifest je oblikoval intervencionistično akcijsko strategijo, ki jo je Pogačar poimenoval novi parazitizem s sklicevanjem na različne avtorje, kot so Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould in Michel Serres. P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti je bil eden prvih virtualnih muzejev na področju sodobne vizualne umetnosti, brez fizičnega prostora ali zaposlenih. Kljub temu “naseljuje teritorije, lokacije in mreže ter se hrani s sokovi institucij” (Manifest, P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, 1993).
Tadej Pogačar (r. 1960) je mednarodno priznan umetnik delujoč v Ljubljani. Zaključil je študij etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva. Njegovo delo je izšlo iz praks kontrakulture in situacionizma, kasneje novega institucionalizma, saj se je njegova postkonceptualna praksa napajala v sferah intervencije, institucionalne kritike in kritičnih raziskav.
Izhaja iz ironičnega odnosa do institucij, ki hkrati predstavljajo prostore intervencij ter participacije in sodelovanja. Eksperimentira s prostorom in postavitvijo, izpostavlja pereče tematike, njegovi projekti pa so bili predstavljeni na razstavah po celem svetu. Je prejemnik številnih nagrad, štipendij in rezidenc, med drugim nagrade Franklin Furnace za performans, New York (2001), nagrade TREND za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti (2008), Jakopičeve nagrade za likovno umetnost (2009), nagrade György Kepes za napredne študije v transdisciplinarne raziskave v umetnost, kulturo in tehnologijo (M.I.T., Boston, 2012 – 2013).
Pogačarjevi najvidnejši javni projekti so Kralji ulice (1994 – 1995) in CODE:RED (1999/2000 – ). Kralji ulice je pionirski projekt, ki izpostavlja sodelovanje z brezdomci; CODE:RED je dolgoročni projekt sodelovanja in participacije, ki raziskuje modele samoorganiziranja marginalnih urbanih manjšin in vzporedne ekonomske modele. CODE:RED je doživel izjemen mednarodni uspeh; bil je predstavljen na številnih mestih, poleg tega pa tudi na več najpomembnejših mednarodnih bienalih sodobne umetnosti, v Benetkah (2001), Pragi (2005), Tirani (2005), São Paulu (2006) in Istanbulu (2007).
Sledite nam