Koncept, da je lahko dom tudi javna galerija, je nevsakdanji, a ne, če si Piera Ravnikar, pronicljiva galeristka, ki se je odločila za ta korak. Arhitektka Maja Stamenković je ustvarila prostor, ki združuje svetova, z unikatnimi umetniškimi kosi pohištva.

Galerije so veliki prazni prostori, so oder za umetnost, njen podporni organizem, umaknjen v ozadje, da ustvarjalnosti prepusti izrazno pot. Stanovanje je, prav nasprotno, eklektično zaporedje naših navad in spominov, džungla izobešenih koles na steni in uteži na balkonu, natlačenih knjižnih omar z zaprašenimi kipci ali pa je to “instagrabilno” urejen prostor, v katerem bi se marsikdo počutil kot “v muzeju”.

Piera Ravnikar je pronicljiva galeristka, ki ima bore malo skupnega z muzejem, toliko več pa s sodobno umetnostjo in iskanjem novih talentov.

Ko je sklenila svojo zgodbo na Prešernovi, se je odločila za popolnoma nov koncept prostora, ki je bil velik izziv za arhitektko Majo Stamenković (MA_ST_AR) – ta je med drugim zasnovala tudi bistro Monstera kuharskega chefa Bineta Volčiča. Ključne dileme, s katerimi se je spopadala pri projektu, so se nizale predvsem z vprašanji: kako zasnovati stanovanje v galeriji in kako galerijo v stanovanju? Kako v javni vsebini ohraniti zasebnost in ustvariti dovolj prijeten prostor tudi za bivanje? Tako je nastal projekt LE <3 (Le ljubezen) oziroma Prostor Ravnikar, ki v večstanovanjski staromeščanski hiši iz leta 1915 v Ljubljani združuje bivalno rezidenco in galerijo Ravnikar Gallery Space.

In kar je najpomembnejše, takšen tip prostora oziroma stanovanja seveda ni za vsakogar, temveč je izključno prirejen potrebam in željam naročnice (predsodki bralca so na tem mestu odveč). Kot pove Maja, je bilo izključno vodilo projekta Pierina ljubezen do umetnosti, ki je narekovala podobo in dinamiko tega nekaj več kot 80 kvadratnih metrov velikega trosobnega prostora. Najbolj intimen in obiskovalcu zakrit del ostaja spalni. Veliko iznajdljivosti pa je morala arhitektka pokazati pri zasnovi elementov za shrambo in tudi samega pohištva, ki je unikatno in zgodba zase. Miza v kuhinji, ki je hkrati tudi kabinet sprejemne sobe Bulding Blocks, je lani med drugim prejela nagrado big see.

In kakšno je njeno življenje v galeriji?

“V prostoru so elementi, ki so ostali še od prejšnjega lastnika stanovanja, kot sta svetili nad mizo in v kopalnici. Ohranjeni so tudi parket v spalnici in vsa notranja vrata – to so torej ključni topli elementi.
Poleg tega je spalnica v toplih odtenkih pudraste barve v kombinaciji z medenino. Pri osrednjem prostoru pa je ključen otok, ki lahko nekomu na prvi pogled deluje hladen, a njegov namen je prav ta, da predrami belino prostora. Je markanten element, ki naredi prostor drugačen, a mu hkrati daje pridih domačnosti. Gre za unikaten avtorski kos, ki je bil narejen posebej za lastnico.”

Kar nekaj detajlov v stanovanju pa ste oblikovali sami. Poleg Building Blocks tudi medeninaste obešalnike, polico iz medenine in betonsko mizo v pisarni. Zanimive so tudi medeninaste nogice pri postelji in seveda nočni omarici v spalnici Love Letters. Le ljubezen ste poimenovali tudi sam projekt.

“Asociacija na Love Letters je vedno ljubezensko pismo med dvema zaljubljencema, vendar pa nočni omarici nagovarjata predvsem posameznika, naj sam sebi napiše ljubezensko pismo. Predvsem v času digitalne komunikacije pa nas opominjajo na pomen pisanja ljubezenskega pisma, saj smo v tej virtualni resničnosti pozabili tako pisati kot brati. Zato tudi umestitev Love Letters v spalnici, v prostoru, kjer si lahko nadenemo ta rožnata očala. Naj bo to prostor ljubezni in intime, predvsem do nas samih.”

Vir: katja štok, mmc