NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

Učinkovita raba energije

Učinkovita raba energije

Deli

Problematika učinkovite rabe energije je tema, o kateri vsi vse pogosteje razpravljamo. K temu so nas prisilile razmere, ko je treba varčevati na vsakem koraku. O tem se pogovarjamo tako doma, kot tudi v podjetjih. Vsak izmed nas se sprašuje, kako bi lahko kje privarčeval. Prav gotovo je področje energetike eno izmed bolj aktualnih v zadnjem času. Poglejte v nadaljevanje članka in morda boste našli nasvet, ki vam bo prišel prav.

Za malone vsako opravilo v na{em domu potrebujemo energijo. Velikokrat smo prepričani, da energije učinkoviteje ne bi mogli uporabljati, pozabljamo pa na pomanjkljivo izolacijo svojih domov, slabo zatesnjena okna in vrata, po nepotrebnem prižgane luči … itd. Se vam zdi kaj znano?

Nakup aparatov

Pri nakupu novega gospodinjskega aparata (pralni, sušilni stroj, štedilnik, hladilnik…) bodite pozorni na energetsko nalepko, kjer črka A pomeni najbolj varčno, črka G pa najmanj varčno napravo.

Energijsko učinkovitost naprav je težko neposredno ugotoviti. Ta pojem se namreč ne nanaša na porabljeno električno energijo, vodo ali drug vir, temveč le na izkoristek, ki ga naprava zagotavlja. Ni torej nujno, da bo energijsko bolj učinkovita naprava porabila manj energije. Na srečo pa proizvajalci in prodajalci kuhinjskih aparatov izdelke opremijo s točnimi podatki tako o učinkovitosti kot o porabi. Ti podatki so zapisani v dokumentaciji naprave, ki je pravi naslov za ugotavljanje učinkovitosti oziroma porabe. Če teh podatkov ne najdemo, pa lahko ugotovimo porabo električne energije z merilnikom porabe za posamezen aparat, saj je tudi to uporaben podatek, ki ga lahko neposredno primerjamo med izdelki.

Prihranek pri električni energiji in drugih virih je le ena izmed prednosti energijsko učinkovitih naprav. Poleg tega bomo z uporabo sodobnih varčnih naprav prihranili tudi pri vzdrževanju, zahvaljujoč dolgi življenjski dobi naprav pa ne bo treba tako hitro kupovati novih. Za nameček lahko omenimo tudi nižje izpuste toplogrednih plinov tako pri proizvodnji kot pri uporabi novih naprav.
Najbolj potratni kuhinjski aparati

Med glavne krivce za visoke položnice sodijo večji kuhinjski aparati, predvsem pa tisti, ki morajo stalno delovati. Vendar pa so prav te naprave pogosto tudi zelo dobro prilagojene tovrstnemu delovanju in posledično precej varčne.

Pri razmisleku o energijsko potratnih kuhinjskih napravah gotovo pride najprej na misel hladilnik. Gre namreč za velik aparat, ki mora stalno delovati. Na tem področju je še posebej opazen preskok v učinkovitosti, če primerjamo naprave zadnjih let in starejše modele. Tudi večji sodobni hladilniki bodo v celem letu delovanja porabili le kakšnih 200 kWh, varčnejši modeli pa brez težav tudi pol manj. To so številke, ki jih za primer varčne uporabe navajajo proizvajalci. V resnici je poraba hladilnika seveda odvisna od tega, kako in koliko ga uporabljamo, končni strošek pa močno zavisi še od cene električne energije. Vseeno se izkaže, da sodobni hladilniki v mesecu delovanja potrošijo le za kak evro ali dva električne energije.

Druga večja kuhinjska naprava je pomivalni stroj, ki je nepogrešljiv kuhinjski pomočnik v večjih gospodinjstvih. Te naprave se sicer ne uporabljajo neprestano, je pa njihovo delovanje bistveno drugačno od tistega pri hladilniku. Pomivalni stroj pri obratovanju zahteva bistveno več energije, tako da bo pri običajni rabi v celem letu verjetno porabil več energije kot hladilnik. Predvidena poraba električne energije je v letu obratovanja okoli 300 kWh, upoštevati pa je treba še porabo vode. Spet je poraba močno odvisna od načina in pogostosti uporabe.

Nekoliko težje je oceniti učinkovitost in porabo štedilnikov in pečic, saj so si tu sistemi lahko precej različni. Lahko pa tu omenimo, da so indukcijske plošče za kuhanje neprimerljivo učinkovitejše od alternativ. Prinašajo seveda še druge prednosti, zaradi katerih postajajo vse bolj priljubljene, nedvomno pa so prva izbira tistih, ki so ozaveščeni glede potratnosti energije in želijo na dolgi rok kaj privarčevati.

Ogrevanje, hlajenje in zračenje

Za ogrevanje doma uporabljamo različne energetske vire. Ogrevanje prostorov ni nič drugega
kot kompenziranje toplotnih izgub v okolico, ki v naših gospodinjstvih znaša 70 % celotne porabe energije. Prihranek lahko dosežemo z dobro toplotno izolacijo stavbe, z natančno regulacijo temperature v prostorih, s primerno razporeditvijo grelnih teles, s kvalitetnimi okni in vrati ter z dodatno zatesnitvijo oken.

Opremljenost gospodinjstev s klimatskimi napravami v zadnjih letih vse bolj narašča. Gospodinjstva se za njihovo namestitev odločajo le v nekaterih stanovanjskih prostorih, tako da je zelo težko določiti povprečno porabo električne energije klimatskih naprav v gospodinjstvih. Razen tega večina klimatskih naprav ne deluje le za hlajenje, temveč v prehodnih obdobjih tudi za ogrevanje.

  • učinkovito ogrevanje: grelna telesa niso zakrita s pohištvom, zavesami
  • ko zračite, prostor temeljito prezračite, ne puščajte delno odprtih oken več ur dnevno
  • primerno izolirajte stanovanjski objekt
  • zatesnite okenske in vratne špranje
  • pri ogrevanju prostorov uporabljajte termostat
  • čim manj odpirajte vrata in okna

Izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih pomeni zmanjšanje koncentracije ogljikovega dioksida in vlažnosti (na primer po kuhanju). Povečana koncentracija ogljikovega dioksida povzroča zaspanost in zmanjša naše delovne sposobnosti. Večja vlažnost zraka poveča nevarnost ustvarjanja zidne plesni.
Večkrat dnevno za kratek čas odprite okna. To prihrani bistveno več energije kot nenehno zračenje skozi okno, odprto na škarje. V kurilni sezoni prostore zračimo v najtoplejšem delu dneva.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS 2017) je pokazala, da od 1015 anketiranih gospodinjstev velika večina prostore še vedno prezračuje na naravni način z odpiranjem oken in vrat. Gospodinjstva, ki prezračujejo na naravni način, smo vprašali, koliko časa imajo v zimskem času odprta okna med prezračevanjem. Za učinkovito prezračevanje pa ni pomemben le čas temveč tudi način prezračevanja (ali okna odpremo na stežaj ali na kip) ter zapiranje termostatskih ventilov na radiatorjih, če so nameščeni.

Razsvetljava

V gospodinjstvih porabimo veliko električne energije prav za razsvetljavo.
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor v Sloveniji za razsvetljavo porabimo okoli 950 gigavatnih ur električne energije na leto, od tega okoli 280 gigavatnih ur v gospodinjstvih. To pomeni, da gospodinjske žarnice vsako leto povzročijo za okoli 140.000 ton toplogrednih plinov. Za slovensko elektriko namreč velja, da elektrarne pri proizvodnji enega kilovata energije v zrak spustijo pol kilograma toplogrednih plinov.
Če ima povprečno gospodinjstvo sedem 60-vatnih navadnih žarnic in varčno, bi zamenjava navadnih žarnic za varčne stala dobrih 29 evrov, vendar bi v enem letu za elektriko plačali 21 evrov manj. Hkrati bi na leto v zrak spustili za 138 kilogramov manj toplogrednih plinov, vsa slovenska gospodinjstva pa kar za okoli 94.000 ton.

  • ugašajte luči, ko jih ne potrebujete
  • redno čistite svetila – umazanija zmanjšuje izkoristek
  • uporabljajte varčne žarnice (do 80% manjša poraba el. energije kot pri žarnicah z žarilno nitko)
  • Priporočljivo je, da v večjih prostorih, ki zahtevajo večje število svetlobnih teles, raje uporabimo manjše število močnejših žarnic kot pa večje število manjših žarnic, saj so svetlobni viri z večjo močjo bolj gospodarni (svetlobni fluks 100 W žarnice je na primer enak fluksu dveh 60 W)
Zamenjajte stare sijalke (žarnice) za novejše in varčnejše. Morda boste težko verjeli, a stare žarnice porabijo kar do 80 % več električne energije kot novejše. Pri starih žarnicah gre le okrog 20 % energije v svetilnost, ostalo pa se pretvori v toploto.

Hlajenje in zamrzovanje

  • hladilno-zamrzovalni aparat postavite ga na primerno mesto: temperatura prostora naj bo od 16 do 32°C; ob štedilniku, radiatorju ali peči ni primerno mesto
  • hladnejši kot je prostor, večji je prihranek energije; vsaka stopinja manj v prostoru pomeni znižanje porabe električne energije – tudi do 6%
  • na zadnji strani aparata naj bo dovolj prostora za kroženje zraka
  • primerna temperatura v hladilniku je med 5°C in 7°C, v zamrzovalniku -18°C; vsaka stopinja manj pomeni večjo porabo energije
  • v hladilniku ne shranjujte živil z višjo temperaturo od sobne
  • pri trajnem zamrzovanju najprej uporabite zamrzovalni predal hladilnika, nato preložite živilo v zamrzovalno skrinjo
  • zamrznjena živila pravočasno vzemite iz zamrzovalnika in jih talite v hladilniku
  • izogibajte se pogostemu odpiranju vrat hladilnih naprav

Zabava

  • veliko TV aparatov in zabavne elektronike ima možnost ostati v pripravljenosti: takrat je poraba od 5 do 15 W moči – poskusite jih izklapljati
  • ne vklapljajte televizorja oz. radia po nepotrebnem
  • po daljši uporabi izključite računalnik in zaslon

Kuhanje in pečenje

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REURS 2019, ki so jo opravili v Informa Echo in je vključevala 1.002 gospodinjstev, daje zanimive informacije o uporabi električnih naprav. Kot smo že pisali, gospodinjstva največ električne energije porabijo za kuhanje, saj v povprečju kuhajo od osem- do desetkrat na teden in topel obrok v povprečju pripravljajo eno uro. Ob predpostavki, da je moč električnega štedilnika 1,5 kW, potem letna potreba po energiji za osem ur kuhanja na teden znaša 624 kWh na gospodinjstvo oziroma 515 milijonov kWh (515 GWh) za vsa gospodinjstva. Torej je letni strošek energije za kuhanje 100 evrov na gospodinjstvo oziroma skupno 82,4 milijona evrov za vsa gospodinjstva.

Ob tem v Informa Echo izpostavljajo, da je v tem obdobju, ko je večina doma in več kuha, pomembno, da je električni štedilnik energetsko učinkovit in da smo med kuhanjem energetsko učinkoviti. To v praksi pomeni, da upoštevamo preproste ukrepe, kot so: uporaba pokrova med kuhanjem, izklop štedilnika nekaj minut pred koncem kuhanja in segrevanje vode za kuhanje s pomočjo grelnika vode. Energetska učinkovitost pri kuhanju je še posebej pomembna za gospodinjstva z nizkimi dohodki, otroki ali s številnimi člani, pa tudi za tista, ki morajo zaradi zdravstvenih razlogov kuhati pogosteje.

  • premeri pokrovke, posode in grelne plošče naj se ujemajo (tedaj je najmanjša izguba energije)
  • posoda naj bo kakovostna, z ravnim in bolj debelim dnom
  • kuhajte na najnižji potrebni temperaturi
  • vrata pečice odpirajte le za kratek čas
  • pečico lahko izključite 10 -15 min pred koncem peke
  • za pogrevanje živil v manjših količinah uporabite mikrovalovno pečico

Pomivanje posode

  • vključite le polno naložen pomivalni stroj (prazen ali delno poln porabi enako količino energije in vode)
  • za pomivanje manj umazane posode uporabite varčni program
  • pomivalni stroj vključite v času manjše tarife.

Umivanje

  • optimalna nastavitev temperature električnih vodnih grelnikov glede na toplotne izgube je 40-60°C
  • največja poraba tople vode je pri kopanju
  • varčujete tako, da se večkrat tuširate pri zmernem curku vode
  • takoj popravite pipo, ki kaplja – že deset kapljic na minuto pomeni 170 l vode na mesec.

Kako lahko prihranimo energijo pri likanju in pranju?

Likalniki sodijo med večje porabnike energije, saj je moč njihovih grelnikov navadno večja od 1000 W.

Kako varčevati?

• Perilo razvrščajmo po tipih blaga. Najprej likajmo občutljiva oblačila, za katere je potrebna nižja temperatura, nato pa blago, ki zahteva višjo temperaturo. Grelec likalnika izklopimo nekaj minut pred koncem dela.
• Z likalniki na paro likamo hitreje in bolje, zato prihranijo čas in energijo.
• Med daljšimi odmori likalnik izklopimo.

  • V strojih, v katerih se vrti centrifuga s 500 vrt/min, ostane v perilu skoraj 100% vlage, pri 1000 vrt/min pa približno 65%. Tako prihranimo 20-25% energije pri sušenju.
  • Če pralni stroj nima posebnega programa, je pranje z delno napolnjenim strojem potrata energije.
  • Predpranje uporabljamo le za zelo umazano perilo.
  • Če pri pralnem stroju uporabljamo varčevalni program, lahko prihranimo do 15% energije.
  • Strojno sušenje perila porabi veliko energije, zato sušimo le ožeto perilo