NALAGANJE

Vnesite besedilo za iskanje

Belgija: Dežela gradov

Belgija: Dežela gradov

Deli

Belgija je dežela arhitekturnih čudes, ki je v zgodovini večkrat ubrala novo slogovno pot.

Danes je bogat prerez evropske dediščine in oblikovanja, s prelepimi primerki art nouveauja, srednjeveškimi gradovi, ki jih je, mimogrede, največ na kvadratni kilometer na svetu, sodobno arhitekturo in tipičnim flamskim slogom, ki se je v poznem 19. stoletju pojavil celo v New Yorku. Belgija je razdeljena na tri regije: flamsko, valonsko in bruseljsko. Zadnja ni le ekonomsko in politično stičišče vse Evrope, temveč je zaradi dolge zgodovine stripovske umetnosti imenovana tudi glavno mesto stripa.

Bruselj

Nekdaj podeželsko naselje ob reki Seni slovi po mešanici slogov, prva asociacija na Bruselj pa je gotovo arhitektura v slogu art nouveauja oziroma bruseljske secesije. Najbolj ekstravaganten primer tega sloga je hiša Saint-Cyr, zgrajena med letoma 1901 in 1903. Njen avtor je Gustave Strauven, ki je od svojega 18. leta delal za slavnega arhitekta Victorja Horto. Veličastni železni ornamenti in velika okna definirajo štiri metre široko pročelje, tesno umeščeno med sosednji stavbi. Glavni turistični točki mesta sta sicer Manneken Pis, bronast kipec dečka, ki urinira v vodnjak, ter znamenita zgradba Atomium, prizorišče mnogih razstav in izvrstna razgledna točka.

Hotel Van Eetvelde

Utemeljitelj bruseljske secesije Victor Horta je avtor znamenite stavbe na trgu Ambiorix. Meščanska hiša je bila zasnovana za sekretarja ene od belgijskih kolonij v Afriki, Edmonda van Eetveldeja, ki si je zaželel mestno rezidenco z velikim salonom in jedilnico za svoje goste. To ni bila prostorska kompozicija, ki so je bili vajeni takratni belgijski arhitekti. Vse hiše so namreč sledile enakemu principu. Definirale so jih globoke, ozke zasnove z omejenim dostopom do naravne svetlobe in preverjenim tlorisnim kolažem. Victor Horta je v središče stavbe umestil steklen osemkotni notranji atrij, ki je deloval kot veličastna sprejemnica, okronana z vitražno kupolo. Učinek zimskega vrta je arhitekt okrepil z botanično navdihnjenimi okraski. S to inovativno rešitvijo se je stavba prebila v arhitekturno ospredje.

Mestni paviljon Gent

Biser sodobne arhitekture je v mestnem središču, obdan z zgodovinskimi stavbami. Zasnovali so ga arhitekti Robbrecht & Daem v sodelovanju z Marie-José Van Hee, zaključen je bil leta 2012. Kljub sodobnim materialom, steklu in betonu se zaradi lesene obloge poda k renesančno-gotskim zgradbam, ki ga obdajajo; učinkuje kot srednjeveška stavba prihodnosti. Paviljon je bil zgrajen v sklopu mestnega projekta prenove trgov in javnih prostorov. V njegovem zavetju sta kavarna in restavracija, obenem pa je prizorišče raznovrstnih dogodkov, kot so plesne predstave, koncerti in tržnice.

Grad Het Steen

Po naše bi ga imenovali Kamen, a za razliko od begunjskega, ki je odrinjen na rob vasi, je belgijski grad v samem srcu starega mestnega jedra in predstavlja najstarejšo stavbo v Antwerpnu. Končan je bil med letoma 1200 in 1225. Njegova veličastna silhueta je umeščena ob breg preko tristo kilometrov dolge reke Šelde. Pred grajskimi vrati se v nebo dviga kip velikana, ki naj bi prebival v utrdbi. Legenda pravi, da ni prenesel pogleda na podobo sv. Marije, zato so prebivalci Antwerpna podobe namestili na svoje domove in ga s tem odgnali. Orjak je pobegnil proti Šeldi, padel vanjo in se utopil. Med letoma 1303 in 1827 je grad deloval kot zapor, konec 19. stoletja pa je postal arheološki muzej. Petdeset let pozneje je bil dodan prizidek, namenjen muzeju pomorske zgodovine. Po vzoru mogočne graščine je bil leta 1869 zasnovan grad Neuschwanstein za Ludvika II. Bavarskega. Njegovo ozko, pravokotno notranje dvorišče je oblikovano po odrskih navodilih Richarda Wagnerja za grad Antwerpen, kjer je bila leta 1850 uprizorjena njegova opera Lohengrin.

Oznake:

Morda vam bo prav tako všeč