Če se je v stanovanju pojavila plesen, potem v vaših prostorih vlada prevelika vlaga. Zlasti pozimi, ko zaradi nizkih zunanjih temperatur poredko odpiramo okna, relativna zračna vlažnost v notranjosti pogosto preseže kritično mejo kljub centralnemu ogrevanju, ki zrak v domu sicer suši.

Zrak naj ne bo presuh ali prevlažen
Kakovost zraka v bivalnih prostorih težko zaznavamo s čutili, saj večino problematičnih in zdravju škodljivih sestavin sploh ne moremo zaznati. Nekaj lastnosti zraka pa vseeno občutimo, v prvi vrsti je to temperatura, takoj za njo pa vlaga.

Prevelika količina vlage v bivalnih prostorih negativno vpliva na vzdržljivost gradbenih elementov, trajnost notranje opreme in zdravje ljudi, zlasti če se zaradi dolgotrajne vlažnosti razvije plesen. Ta je lahko je posledica napak pri gradnji (toplotni mostovi), uporabe prostorov (kuhanje, pranje, sušenje oblačil), prenizke temperature v prostoru in nezadostnega prezračevanja.

Stopnja vlažnosti v optimalnem bivalnem okolju se giblje med 40 in 60 odstotkov. Če je vlage v zraku manj, se lahko poškoduje sluznica, ki postane manj odporna in dovzetnejša za različne okužbe.

Poskrbite za prepih tudi pozimi!

Z zračno vlago imamo težave vsaj dvakrat na leto – pozimi in poleti. Prostore je torej treba redno in pravilno prezračevati – tudi pozimi. Priporočamo, da vsaj trikrat na dan za dve do štiri minute naredite prepih v stanovanju oziroma v vsaki etaži hiše. Ko odpremo vsa okna in vrata, ustvarimo prepih, ki omogoči hitro izmenjavo zraka tudi iz tako imenovanih mrtvih kotov, ki so običajno najbolj vlažni. S takšnim načinom prezračevanja preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo.

Razvlaževanje in sušenje zraka

Razvlaževanja in sušenja se lahko lotimo tudi na mehanski način z razvlažilniki in sušilniki zraka, ki s kondenzacijo zbirajo zračno vlago v posodo. Najprej moramo namestiti higrometer, s katerim spremljamo delež relativne zračne vlage v prostoru. Pomembna je izbira kakovostne naprave, saj so odstopanja lahko tudi do 20-odstotna.

Za manjše prostore in tam, kjer vlažnost ni bistveno višja od normalne, so primerni granularni razvlažilniki zraka, ki delujejo po principu higroskopičnosti in vlago vpijajo. Pri težavah s plesnijo so veliko učinkovitejši električni razvlažilniki, pri katerih se odvečna vlaga zbira v zbiralniku, ki ga je treba prazniti.

Odstranjevalec vlage je priporočljivo postaviti na mesto, kjer je problem kondenzacije največji. Običajno je to hladnejši del prostora, kjer se nabiranje vodnih kapljic dobro vidi. Pomembno je, da stoji na stabilni podlagi, tako da se ne more prevrniti in se tekočina ne razlije.

Kako odpraviti plesen?

Plesen je element neugodja in neestetskega videza stanovanja, vpliva pa tudi na kakovost bivanja. Prenizka vlažnost povzroča alergije, oteženo dihanje in prehlad, previsoka vlažnost pa spodbudi nastanek plesni, ki prav tako povzroča alergije, astmo in uničuje trajnost gradbenih materialov.

Plesen se največkrat pojavi v neprezračenih delih stanovanja in za pohištvom na zunanjih stenah. Običajno nastane v dveh do šestih mesecih, razlog je, kot smo že omenili, prekomerna vlaga. Ta lahko nastane tudi zaradi dihanja, znojenja, kuhanja, pranja in sušenja perila v prostoru. Eden izmed razlogov sta tudi neustrezna termoizolacija ali hidroizolacija. Plesen velikokrat nastane po menjavi oken in vrat, saj v primerjavi s starimi nova okna dobro tesnijo.

Obstoječo plesen boste najučinkoviteje odpravili z ustreznim kemičnim sredstvom oziroma posebno emulzijo. Nanesete jo na mesta, ki jih je načela plesen, in jo po predpisanem času delovanja mehansko očistite s krtačo ali gobo. Plesen se bo v ustreznih pogojih sčasoma ponovno pojavila, zato poskrbite, da odstranite tudi vzroke za njen nastanek.