Hiša stoji tik pod lokalno cesto na brežini, ki se spušča proti jugovzhodu. Naklon je narekoval ozko, podolgovato tlorisno zasnovo. Pritlična etaža, v kateri so bivalni prostori in otroške sobe, se z rahlim višinskim zamikom prilagaja terenu.
Različna nivoja omogočata prostornejši bivalni del in široko teraso, na drugi strani pa manjšo višinsko razliko ob vhodu in premišljen volumen sob v pritličju. Te se med seboj povezujejo in ustvarjajo vtis večjega prostora, hkrati pa omogočajo povezano družinsko življenje. Višje pod streho so umaknjene spalnica staršev in spalne niše nad otroškimi sobami.
Groba fasada iz termično obdelane smreke je sodoben odgovor na prvinsko arhitekturo slovenskega podeželja.
Sledite nam