Ljubljana je že četrto leto zapored prejela mednarodno priznanje “Mesto dreves” v okviru programa Drevesna mesta sveta, ki ga izvajata Fundacija Arbor Day in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter s tem spodbujata mesta k skrbi za drevesa.
S čim si je naše glavno mesto prislužilo ta laskavi naziv? S svojim vnetim vlaganjem v ozelenitev mesta, seveda! Ljubljana je v letu 2022 glede na prejšnje leto namenilo kar 60 % več sredstev za sajenje in vzdrževanje dreves, kar pomeni skoraj 380.000 evrov več!
Letos je bilo v Ljubljani posajenih 240 mladih dreves, hkrati pa je bilo odstranjenih približno 60 dreves, večinoma zaradi suše ali pa so se s strokovnim pregledom pokazala kot potencialno nevarna za okolico.
Prvo drevo leta v Ljubljani je postala mogočna platana na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice, ki sodi med najdebelejša drevesa te vrste pri nas, hkrati pa je to eno izmed najstarejših dreves v mestu.
Leto kasneje je največ glasov prejela povešava bukev, ki stoji na vrtu pred hišo na Vodnikovi cesti 93 in za katero vzorno skrbijo lastniki zemljišča.
Tretje leto je ta naziv prejel kavkaški krilati oreškar na vogalu Linhartove, Knobleharjeve in Fabianijeve ulice, »borec«, ki za enkrat uspešno prerašča poškodbe, ki so posledica nepravilne nege v preteklosti. Drevo nosi sporočilo, da moramo pri izbiri paziti, katera vrsta je primerna za določen prostor.
Lani je največ glasov za drevo leta prejela perzijska bukev na zelenici pri Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino na Šlajmerjevi ulici 6, ki Zavodu simbolno predstavlja tudi plemenitost krvodajalcev, ki se odzivajo na krvodajalske akcije.
Z vedno več novimi drevesi se tako v Ljubljani ponuja priložnost za organizacijo zanimivega izbora – izbora naj drevoreda leta. Organizatorji meščane vabijo takole:
»V Ljubljani smo v zadnjih štirih letih izbirali drevo leta, letos pa smo se odločili, da izberemo drevored leta. Vabimo vas, da predlagate kandidate za ta naziv. Predlagate lahko drevored, ki je javno dostopen, ne glede na lastništvo, pomembno je, da je nekaj posebnega, bodisi po svoji veličini, starosti, cvetenju ali pa ima kakšen drug poseben pomen za vas. Predloge zbiramo do 31. avgusta 2023.«
Meščani so tako povabljeni, da sodelujejo preko posebnega spletnega obrazca, v katerega vnesejo ime drevoreda in njegovo lokacijo, drevored pa lahko prav tako označijo na spletnem zemljevidu.
Predloge zbirajo do 31. avgusta 2023, oddate jih lahko tukaj
Sledite nam