Marasovic arhitekti: Voda, zelenje in kamen

Po rušitvi osnovne šole leta 2008 je prostor današnjega trga nekaj let ostal degradiran. Del je bil v uporabi kot makadamsko parkirišče, ostalo pa je zaraslo divje zelenje. Vmes se je zvrstilo nekaj poskusov gradnje, najopaznejši je bil zaustavljen ob arheološkem odkritju cisterne iz obdobja Avstro-Ogrske. Območje je čez čas znova preraslo rastlinje, nato pa se je mesto odločilo za gradnjo podzemne garaže s trgom na površini.

S tem je mestna občina želela ponuditi prebivalcem nov javni prostor, ki bi deloval kot dnevna soba mesta – zamislila si je zelen, osenčen ambient s pomirjajočimi vodnimi motivi in poudarjeno zgodovinsko vrednostjo. Garaža je bila za projektante trga izziv, količina predvidene prsti pa ni dovoljevala zasaditve večjih dreves. Zavod za varstvo kulturne dediščine je narekoval uporabo sivega peščenjaka s poudarki lokalnega belega kamna.

Arhitekti so trg zasnovali kot nadaljevanje srednjeveških ulic in trgov, ki povezuje sosednja območja in poudarja glavne osi mesta s kakovostnimi vedutami. Vedutne poglede so uresničili z umestitvijo dveh dvignjenih podijev, ki sta hkrati omogočila zasaditev dreves in ločila prvoten načrt v manjša območja. Drevesa so umeščena tik nad stebre garažne hiše, kar je nekakšna reinterpretacija stebrov klasične arhitekture, ki so obkrožali atrij nekdanjega dominikanskega samostana na tem mestu.

Drevesa dopolnjujejo mediteranski grmički, začimbnice in trajnice, ki uporabnikom v vseh letnih časih ponujajo drugačno ozadje. Raznolika urbana oprema ponuja številne možnosti uporabe in socializacije; namenjena je uporabnikom vseh starosti in različnih interesnih skupin.

Vodna telesa so umeščena na robove parka, s čimer do neke mere zadušijo hrup bližnjega pristanišča, hladijo in nudijo estetske kakovosti. Poleg že omenjenih materialov so arhitekti posegli še po brušenem betonu, vlakneno-cementnih ploščah in manj formalnem lepljenem kalcitu.