Prijava na novice

Oštarija v stari kraški hiši

26/06/2020

[et_social_share]

Arhitektka Sanja Premrn se je lotila prenove notranjosti več sto let stare kraške hiše, kjer sedaj najdemo picerijo in oštarijo Tonca. Tonca je bila nona Maksa Godine, ki je v hiši že pred nakupom od nekdaj videl velik potencial čeprav je z leti nevzdrževanja samevala in počasi propadala. Objekt so po Tonci poimenovali zato ker so začasa njenega življenja na vasi vsi vedeli za njeno radodarnost, potrpežljivost in skromnost – ta duh pa so želeli  ohraniti tudi v prenovljeni hiši.

Hiša stoji blizu avtoceste in s svojim trmastim kraškim karakterjem vztraja na prvotnem mestu in je sedaj tudi pod spomeniškim varstvom. Skozi čas so se ji v okolici pridružili novejši objekti, je pa pred časom stala dokaj na samem in služila kot gostilna, kjer so se ob prometni poti ustavljali furmani na poti v Trst. Hišo je pred več kot sto leti zgradil kamnosek, ki je imel drugo največjo kmetijo na Kozini.

Hišo je z lastnimi rokami gradil 11 let in do potankosti izpopolnil vse kamnite oboke, stopnišča in zidne niše. Imela je tudi ledenico, kjer so čez leto shranjevali led in ga nato vozili v pivovarne v Trstu.

Ker je hiša je spomeniško zaščitena, je njena zunanjostostala nedotaknjena, pri prenovi pa so pazili, da popolnost konstrukcije in likovni nagovor nista bila poškodovana.  Z dozidavo in povezavo obeh delov v celoto so združili dve časovno različni arhitekturi in nastal je objekt, ki predstavlja sožitje med ohranjanjem dediščine in sodobno arhitekturo.

Združitev starega objekta z novo dozidavo pa vseeno ni bil mačji kašelj.  Pri oblikovanju notranjosti jih je tako  vodilo pravilo: ohraniti, kar je staro in lepo, ostalo pa podrediti temu. Zmagala je  kombinacija nevtralnih barv, ki pozornost elegantno  preusmeri na stare kamnoseške detajle in kraško konstrukcijo. Opazimo lahko veliko beline, svetelega lesa in črne notranje opreme, ki poskrbi za ravno pravšnjo mero kontrasta in dinamičnosti.

Sveži interier tako z skrbno izbranimi detajli osvetliti zgodbo preteklega časa in v ospredje postavi kamen. Zaradi uporabe talne obloge iz brušenega teraca se stari del skoraj neopazno preliva v nov prizidek. Opazimo lahko tudi “tolčen in štokan repenski apnenec” na pročelju točilnega pulta, in stene stene oblečene v bele keramične ploščice, ki so jih pogosto uporabljali v starih picarijah v Italiji. Kot kontrast belini je Sanja s temno barvo poudarila špalete in tako uravnotežila kamnite okenske oboke v starem delu.

PODATKI O PROJEKTU:

ARHITEKTURA: Sanja Premrn

LOKACIJA: Kozina,

LETO: 2015

VELIKOST: 420 m2

FOTO: Samo Premrn, Sanja Premrn

Oštarija v stari kraški hiši

26/06/2020

[et_social_share]

Arhitektka Sanja Premrn se je lotila prenove notranjosti več sto let stare kraške hiše, kjer sedaj najdemo picerijo in oštarijo Tonca. Tonca je bila nona Maksa Godine, ki je v hiši že pred nakupom od nekdaj videl velik potencial čeprav je z leti nevzdrževanja samevala in počasi propadala. Objekt so po Tonci poimenovali zato ker so začasa njenega življenja na vasi vsi vedeli za njeno radodarnost, potrpežljivost in skromnost – ta duh pa so želeli  ohraniti tudi v prenovljeni hiši.

Hiša stoji blizu avtoceste in s svojim trmastim kraškim karakterjem vztraja na prvotnem mestu in je sedaj tudi pod spomeniškim varstvom. Skozi čas so se ji v okolici pridružili novejši objekti, je pa pred časom stala dokaj na samem in služila kot gostilna, kjer so se ob prometni poti ustavljali furmani na poti v Trst. Hišo je pred več kot sto leti zgradil kamnosek, ki je imel drugo največjo kmetijo na Kozini.

Hišo je z lastnimi rokami gradil 11 let in do potankosti izpopolnil vse kamnite oboke, stopnišča in zidne niše. Imela je tudi ledenico, kjer so čez leto shranjevali led in ga nato vozili v pivovarne v Trstu.

Ker je hiša je spomeniško zaščitena, je njena zunanjostostala nedotaknjena, pri prenovi pa so pazili, da popolnost konstrukcije in likovni nagovor nista bila poškodovana.  Z dozidavo in povezavo obeh delov v celoto so združili dve časovno različni arhitekturi in nastal je objekt, ki predstavlja sožitje med ohranjanjem dediščine in sodobno arhitekturo.

Združitev starega objekta z novo dozidavo pa vseeno ni bil mačji kašelj.  Pri oblikovanju notranjosti jih je tako  vodilo pravilo: ohraniti, kar je staro in lepo, ostalo pa podrediti temu. Zmagala je  kombinacija nevtralnih barv, ki pozornost elegantno  preusmeri na stare kamnoseške detajle in kraško konstrukcijo. Opazimo lahko veliko beline, svetelega lesa in črne notranje opreme, ki poskrbi za ravno pravšnjo mero kontrasta in dinamičnosti.

Sveži interier tako z skrbno izbranimi detajli osvetliti zgodbo preteklega časa in v ospredje postavi kamen. Zaradi uporabe talne obloge iz brušenega teraca se stari del skoraj neopazno preliva v nov prizidek. Opazimo lahko tudi “tolčen in štokan repenski apnenec” na pročelju točilnega pulta, in stene stene oblečene v bele keramične ploščice, ki so jih pogosto uporabljali v starih picarijah v Italiji. Kot kontrast belini je Sanja s temno barvo poudarila špalete in tako uravnotežila kamnite okenske oboke v starem delu.

PODATKI O PROJEKTU:

ARHITEKTURA: Sanja Premrn

LOKACIJA: Kozina,

LETO: 2015

VELIKOST: 420 m2

FOTO: Samo Premrn, Sanja Premrn

Share This