Hiša po obodu stoji na gričevnatem robu Ptuja. Pred gradnjo novega objekta je na zemljišču stala tipična domačija, značilna za Ptujsko polje.

Domačija je obsegala tri stavbe: bivalni in gospodarski del, ki sta se med seboj stikala, in manjši pomožni objekt. Kljub prvotni zamisli, da bi se obstoječe stavbe ohranile in obnovile, se je ob natančnejšem pregledu obstoječega stavbnega fonda izkazalo, da je ta v precej slabem stanju in obnova ne bi bila smotrna niti v finančnem niti funkcionalno-programskem smislu. K tej odločitvi je prispevalo tudi dejstvo, da obstoječa hiša glede na pripadajoče zemljišče ni bila smiselno umeščena v prostor, saj je zavzemala najkakovostnejši, osrednji del parcele.

Nova stavba je umeščena v prostor tako, da je osončeni in raven del zemljišča v največji meri izkoriščen kot bivalni vrt, hiša pa pri tem tvori obod in zaščito ob severni ter vzhodni meji. Zasnova sledi logiki morfologije domačije, ki so jo tvorili trije stavbni volumni. Tudi nov objekt sestavljajo v homogeno celoto povezani trije deli. Kompozicijsko se zasnova zgleduje po tradicionalni tipologiji vzdolžne panonske hiše v obliki črke L. Ker je parcela delno v naklonu, se višinska dinamika hiše prilagaja terenu. To pomeni, da se volumensko členjeni deli hiše nivojsko prilagodijo terenu, hkrati pa se tudi vsebinsko ločijo na posamezne sklope prostorov. “Velika hiša” je zaokrožena bivalna celota, na katero se na zahodni strani navezuje “mala hiša”, na južni strani pa garaža.

Dostop je urejen z lokalne ceste. Garaža je nizek pritlični objekt z ravno, ozelenjeno streho. Med garažo in veliko hišo je umeščen vhod, oblikovan tako, da prišleka povabi v zavetje pokritega, z lesom obloženega ambienta, ki ga na steni proti garaži dopolnjujejo klop, prostor za drva in police. Velika hiša je zasnovana v dveh etažah. V pritličju so servisni prostori in velik bivalni del, ki povezuje kuhinjo, jedilnico ter dnevno sobo. Tako kot v stari domačiji je pritličje osredinjeno okrog ognjišča, ki je med dnevno sobo in jedilnico. Proti dvorišču se hiša odpira z velikimi steklenimi površinami, ki zabrišejo mejo med notranjostjo in zunanjostjo. Bivalni del se nadaljuje na dvorišče z leseno teraso, dopolnjeno s poletno kuhinjo in zeliščno gredo. Pritličje z mansardo povezujejo udobne stopnice. V mansardi so spalni prostori, garderobe, kopalnica in utiliti. Mala hiša je prav tako zasnovana dvoetažno. V pritličju sta soba za goste in mini wellness z izhodom na leseno teraso, v etaži pa delovni kabinet z velikim trikotnim oknom s slikovitim pogledom proti jugu.

Stene iz modularne opeke v kombinaciji z AB-vezmi tvorijo nosilno konstrukcijo hiše. Kljub klasični zasnovi konstrukcije so naročniki želeli, da bi bili materiali v notranjosti hiše bili čim naravnejši. Stene so večinoma ometane z ilovnatim ometom in pobarvane z ilovnato barvo. Ilovnati omet je izjemen naravni material, ki z vrsto pozitivnih lastnosti vpliva na ugodno mikroklimo v prostoru. V servisnih prostorih in sanitarijah je bil uporabljen apneni omet, saj je manj občutljiv za vlago. Veliko površin je obdelanih tudi z masivnim lesom, ki v kombinaciji z ilovico prostorom daje občutek domačnosti in topline. Namesto keramike je bil v prostorih, kjer je potrebna trša oziroma proti vodi odporna obloga, uporabljen dekorativni beton, ki nudi homogeno površino tako na tleh kot na stenah.

Tudi fasada nove hiše odraža materialnost stare domačije. Velika hiša je tako kot stara hiša ometana, mala hiša in garaža pa sta tako kot gospodarsko poslopje in pomožni objekt oblečena v leseno fasado.

Ko je stala še stara domačija, je na dvorišču rasel oreh, ki pa je bil tako kot hiša v že precej slabem stanju. Oreh je bilo treba požagati, les pa se je shranil in uporabil za pohištvo v novi hiši, kot je navada v teh krajih.

Čeprav o stari domačiji ni več sledu, so stkane nevidne povezave, ki ohranjajo vez med tem, kar je bilo, in tem, kar je zdaj.

Fotografija: Matej Lozar
Arhitektura: Robert Veselko, univ. dipl. inž. arh.
Leto: 2022
Površina: 300 m²
Parcela: 1440 m²
Ime projekta: Hiša po obodu